Otroški čevlji veljajo za pretresljiv simbol trpljenja najmlajših žrtev nemškega nacističnega taborišča Auschwitz na jugu Poljske. "Zato je tako pomembno, da ukrepamo in jih čim dlje ohranimo. Pri načrtovanih konservatorskih delih bo še posebej pomemben individualen pristop k vsakemu čevlju," je še dejal namestnik direktorja muzeja Rafal Pioro, ki je pristojen za konservatorstvo.

Tudi priprava opisne in fotodokumentacije
Konservatorska dela na čevljih bodo omogočila njihovo dolgoročno hrambo in razstavljanje. V okviru projekta načrtujejo konservatorska dela ter pripravo opisne in fotografske dokumentacije za vsak čevelj. Najprej bodo vsakega izmerili, nato pa izdelali kartico predmeta s fotografijo in podrobnim opisom. Na podlagi pridobljenih podatkov bodo sestavili zbirko podatkov o proizvajalcih in lastnikih čevljev, so še sporočili iz muzeja.

Vsak čevelj nosi sledi uporabe svojega lastnika
Cilj projekta je upočasniti procese staranja čevljev, ki so sestavljeni iz več različnih materialov, a vplivajo drug na drugega. Tako bodo glede na njihovo stanje, vrsto in značilnosti bodo po posebnih raziskavah izvedli ustrezne postopke, kot so čiščenje površine, stabilizacija korozijskih procesov kovin, stabilizacija tekstila, strukturna ojačitev usnja in zaščita kovinskih delov pred vremenskimi vplivi. "Vsak čevelj ima drugačne značilnosti, poškodbe, sledi uporabe lastnikov, ki določajo obseg konservatorskih posegov ter izbiro ustreznih metod in snovi," je pojasnil muzejski konservator Miroslaw Maciaszczyk.

Želja tudi identificirati vsaj nekatere lastnike
Na podlagi ocen se domneva, da je bilo v to nemško nacistično koncentracijsko in uničevalno taborišče deportiranih približno 232.000 otrok in mladostnikov. Od tega je bilo po podatkih muzeja 216.000 Judov, 11.000 Romov, približno 3000 Poljakov, več kot tisoč Belorusov ter več sto Rusov, Ukrajincev in drugih.

"Predvidevamo, da bo zaradi dela, opravljenega v okviru projekta, mogoče identificirati vsaj nekatere lastnike čevljev, njihove zgodbe pa bodo simbolizirale na stotisoče brezimnih žrtev," je povedala Elzbieta Cajzer, vodja oddelka za muzejske zbirke.