Tehniko izdelovanja teh posod so v 15. in 16. stoletju izpopolnili v Italiji, od koder izvira tudi ta oblika posode, sicer pa so majolike na Slovenskem začeli izdelovati šele v prvih desetletjih 19. stoletja. Ta posoda za vino s kroglastim trebuhom in trilistnim ustjem z lijem ima v slovenski umetnosti poseben status.
Majolika je postala tako rekoč mitološki predmet, tesno povezan s samobitnostjo slovenskega naroda. Kot simbol dobre in vesele družbe jo opevajo celo ljudske pesmi. Takšna ročka za vino pa je bila za naše kraje tako značilna, da so jo v nekaterih nemških deželah imenovali kar Der krainische Krug (kranjski vrč).
Na slovenskih tleh so najbolj znane tiste, ki jih je izdelovala keramična tovarna Svit Kamnik od začetka 50. let preteklega stoletja do konca svojega obstoja leta 2008. Opremljene so z grbi mest, cvetličnimi aranžmaji ali voščili za pomembne življenjske obletnice in prelomnice, bile so priljubljeno darilo in okras domače kuhinje, so zapisali v muzeju.
Slovenska dediščina tudi letos na Kitajskem
V kitajskem mestu Šjan je lani gostovala razstava Narodnega muzeja Slovenije z naslovom Zakladi slovenske ustvarjalnosti – kreativni dialog med sedanjostjo in preteklostjo. Postavitev združuje 135 originalnih predmetov in pet kopij – emonskega meščana, situle z Vač, neandertalčeve piščali iz Divjih bab, fotografije Janeza Puharja in idola z Ljubljanskega barja (posode iz žgane gline, oblikovana kot shematizirano človeško telo). Razstava bo letos odpotovala še v muzej v kitajskem mestu Nandžing, kjer bo mozaik ustvarjalnih dosežkov z ozemlja današnje Slovenije od prazgodovine do danes na ogled od 18. januarja do 18. marca.
V okviru postavitve je osrednji del namenjen sedmim sklopom: keramika, porcelan, čipke, tekstil, panjske končnice, pihano steklo in brušeno steklo. Vsak sklop uvede najstarejše obdobje; steklo, keramiko in tekstil arheološka obdobja, drugi sklopi pa se začnejo s poznejšimi obdobji, v skladu z razvojem ustvarjanja v posameznem materialu.
Drugi del tvorijo izdelki obrtnikov, manufaktur in tovarn na ozemlju sedanje Slovenije iz obdobja od 16. do konca 19. stoletja. Tretji del pa zajema sodobnost: sklop o pihanem steklu sklene Tanja Pak, brušeno steklo sklenejo izdelki Steklarne Rogaška, panjske končnice svetovni dan čebel, keramiko izdelki ljubljanske tovarne Dekor, sklop porcelana porcelan Catbriyur, čipko Ksenija Baraga, sklop tekstila pa kolekcija Almire Sadar. Slovenija kot turistična destinacija pa je predstavljena na koncu postavitve.
Kovina na slovenskih tleh in tkanine iz Afrike
Sicer pa je do 3. maja v Narodnem muzeju Slovenije še na ogled razstava Ko zapoje kovina – tisočletja metalurgije na Slovenskem, ki predstavlja bogato zapuščino metalurgije na ozemlju današnje Slovenije, zgodovinski pregled pa povezuje s tehnološkim razvojem v sodobnem času in hkrati opozarja na izjemne potenciale, ki obetajo nadaljnji vzpon tega področja.
In do 24. maja pa je v muzeju na Metelkovi na ogled tudi razstava Koptske tkanine iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije. Slikovite tkanine, ki so jih med 3. in 10. stoletjem našega štetja stkali Kopti, krščansko prebivalstva Egipta, sodijo med najstarejši tekstil v zbirkah Narodnega muzeja Slovenije. Poleg fragmentov oblačil so se ohranili predvsem deli zastorov, pregrinjal in blazin.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje