![Nacionalni muzej Kitajske v Pekingu velja za največji muzej na svetu. Foto: Daša Pavlovič, Narodni muzej Slovenije Nacionalni muzej Kitajske v Pekingu velja za največji muzej na svetu. Foto: Daša Pavlovič, Narodni muzej Slovenije](https://img.rtvcdn.si/_up/upload/2019/04/05/65576387.jpg)
Na mednarodni razstavi nacionalnih muzejev ob Svilni poti v Nacionalnem muzeju Kitajske v Pekingu bo predstavil predmete, ki v glavnem zrcalijo preteklost Slovenije, v Muzeju lepih umetnosti Šian Čudžjang (Xi'an Qujiang) pa bodo na ogled zakladi slovenske ustvarjalnosti.
Po besedah direktorice Narodnega muzeja Slovenije Barbare Ravnik sta razstavna projekta plod večletnega sodelovanja s Kitajsko. Začelo se je pred šestimi leti s povabilom direktorjem srednjeevropskih muzejev, da si ogledajo njihove razstave in se srečajo s kitajskimi muzealci. Na tem srečanju so se povezali z Muzejem lepih umetnosti Šian Čudžjang in lani v Narodnem muzeju odprli razstavo zlata kitajskih cesarjev. Konec aprila pa v muzeju v mestu Šian odpirajo razstavo Zakladi slovenske ustvarjalnosti.
![Razprostira se na 200.000 kvadratnih metrih površine, na leto pa ga obišče kar 10 milijonov obiskovalcev. Foto: Daša Pavlovič, Narodni muzej Slovenije Razprostira se na 200.000 kvadratnih metrih površine, na leto pa ga obišče kar 10 milijonov obiskovalcev. Foto: Daša Pavlovič, Narodni muzej Slovenije](https://img.rtvcdn.si/_up/upload/2019/04/05/65576388.jpg)
Najprej so želeli v Šian poslati eno od obstoječih razstav, vendar so se pozneje odločili, da pripravijo povsem novo razstavo, ki bo Slovenijo na razumljiv in vabljiv način predstavila kitajski javnosti. Obenem so iz največjega muzeja na svetu v Pekingu dobili vabilo za sodelovanje na veliki mednarodni razstavi, ki jo odpirajo 11. aprila ob svetovnem gospodarskem forumu, je povedala Barbara Ravnik.
Za pekinško razstavo so pripravili 15 sklopov predmetov, ki odražajo kulturni in tehnološki razvoj ter politične razmere ali pa kažejo demografsko raznolikost slovenskega ozemlja skozi čas, je na predstavitvi povedala kustosinja Narodnega muzeja Daša Pavlovič, ki je pripravila razstavo. Kot je poudarila, se bo Slovenija na razstavi z naslovom Delimo skupno prihodnost: Razstava zakladov nacionalnih muzejev ob Svilni poti predstavila v družbi 20 nacionalnih muzejev.
![Kot poudarjajo v Nacionalnem muzeju Kitajske, s projektom želijo slediti povezovalnemu duhu Svilne poti in med sodelujočimi državami na področju kulture poglobiti medsebojno vključevanje, vzajemno učenje in razumevanje ter okrepiti strokovno povezovanje. Foto: Daša Pavlovič, Narodni muzej Slovenije Kot poudarjajo v Nacionalnem muzeju Kitajske, s projektom želijo slediti povezovalnemu duhu Svilne poti in med sodelujočimi državami na področju kulture poglobiti medsebojno vključevanje, vzajemno učenje in razumevanje ter okrepiti strokovno povezovanje. Foto: Daša Pavlovič, Narodni muzej Slovenije](https://img.rtvcdn.si/_up/upload/2019/04/05/65576389.jpg)
Neandertalčeva piščal ostala doma
Na ogled bo 28 predmetov, od tega 27 originalnih, le znamenita neandertalska piščal bo predstavljena s kopijo, saj zaradi svoje krhkosti in edinstvenosti nikoli ne zapusti muzeja. Pri izboru predmetov so bili po besedah Barbare Ravnik pozorni na to, da bi poslali zanimiv in pester nabor predmetov ter obenem opozorili, da je bila območje Slovenije že od nekdaj stičišče več kultur. Prepričana je, da Slovenija v muzeju, ki je drugi najbolj obiskan na svetu, ne bo ostala neopažena.
V Šianu pa bo, kot je povedala Mateja Kos, ki je z Barbaro Ravnik soavtorica razstave, na ogled kar 135 predmetov in pet kopij. Med kopijami so emonski meščan, situla z Vač, neandertalska piščal, fotografija Janeza Puharja in idol z Ljubljanskega barja.
![Neandertalčeva piščal iz Divjih bab, najstarejše glasbilo na svetu, 60.000 let pred sedanjostjo. Ker je piščal preveč občutljiva za potovanje, je na Kitajsko potovala njena natančna kopija. Foto: Tomaž Lauko, Narodni muzej Slovenije Neandertalčeva piščal iz Divjih bab, najstarejše glasbilo na svetu, 60.000 let pred sedanjostjo. Ker je piščal preveč občutljiva za potovanje, je na Kitajsko potovala njena natančna kopija. Foto: Tomaž Lauko, Narodni muzej Slovenije](https://img.rtvcdn.si/_up/upload/2019/04/05/65576390.jpg)
Razstava bo razdeljena na tri dele. Poleg osrednjega dela bo prvi del razstave namenjen predstavitvi Narodnega muzeja Slovenije, zadnji pa turistični predstavitvi Slovenije in stikom med Slovenijo in Kitajsko. Z osrednjim razstavnim delom želijo povezati preteklost s sedanjostjo. Razdeljen je na sedem sklopov: keramika, porcelan, čipke, tekstil, panjske končnice, pihano steklo in brušeno steklo.
Vsak sklop se po besedah Mateje Kos začne z najstarejšim obdobjem, če je le mogoče z arheološkim. Najstarejšemu delu pa sledijo izdelki obrtnikov, manufaktur in tovarn na ozemlju sedanje Slovenije iz časa od 16. do konca 19. stoletja. Tretji in zadnji del pa zajema sodobnost: sklop o pihanem steklu bo tako sklenila Tanja Pak, brušeno steklo izdelki Steklarne Rogaška, panjske končnice Svetovni dan čebel, keramiko izdelki ljubljanske tovarne Dekor, sklop porcelana porcelan Catbriyur, čipko Ksenija Baraga, sklop tekstila pa kolekcija Almire Sadar.
Kateri predmeti so potovali na Kitajsko v okviru mednarodne razstave Delimo skupno prihodnost: razstava zakladov nacionalnih muzejev ob Svilni poti, si oglejte v galeriji.
![Figurina z Ljubljanskega barja, žgana glina, 3. tisočletje pr. Kr. (foto: Tomaž Lauko, © Narodni muzej Slovenije) Foto: Narodni muzej Slovenije](https://img.rtvcdn.si/_up/upload/2019/04/05/65576391_fp1.jpg)
![Polnoročajni bronasti meč z Jabelj, ulit bron, 17.–16. stoletje pr. Kr. (foto: Tomaž Lauko, © Narodni muzej Slovenije) Foto: Narodni muzej Slovenije](https://img.rtvcdn.si/_up/upload/2019/04/05/65576392_fp1.jpg)
![Situla z Valične vasi, bronasta pločevina, ok. 400 pr. Kr. (foto: Tomaž Lauko, © Narodni muzej Slovenije) Foto: Narodni muzej Slovenije](https://img.rtvcdn.si/_up/upload/2019/04/05/65576393_fp1.jpg)
![Rimska steklena posoda, najdišče: Slepšek Pri Mokronogu, steklo, 1. stoletje pr. Kr. (foto: Tomaž Lauko, © Narodni muzej Slovenije) Foto: Narodni muzej Slovenije](https://img.rtvcdn.si/_up/upload/2019/04/05/65576394_fp1.jpg)
![Hišasta žara, najdišče: okolica Drnovega, žgana glina, 1.–2. stol. pr. Kr. (foto: Tomaž Lauko, © Narodni muzej Slovenije) Foto: Narodni muzej Slovenije](https://img.rtvcdn.si/_up/upload/2019/04/05/65576395_fp1.jpg)
![Poznorimske zaponke – fibule, najdišča: Puštal nad Trnjem, Sv. Lambert pri Stični, Ajdovski gradec nad Sevnico; bron, železo, steklo, 6. stol. pr. Kr. (foto: Tomaž Lauko, © Narodni muzej Slovenije) Foto: Narodni muzej Slovenije](https://img.rtvcdn.si/_up/upload/2019/04/05/65576396_fp1.jpg)
![Poznorimske zaponke – fibule, najdišča: Puštal nad Trnjem, Sv. Lambert pri Stični, Ajdovski gradec nad Sevnico; bron, železo, steklo, 6. stol. pr. Kr. (foto: Tomaž Lauko, © Narodni muzej Slovenije) Foto: Narodni muzej Slovenije](https://img.rtvcdn.si/_up/upload/2019/04/05/65576397_fp1.jpg)
![Slovanski nakit, najdišča: Mengeš, Bled, Brdo, bron, emajl, 10.–11. stol. (foto: Tomaž Lauko, © Narodni muzej Slovenije) Foto: Narodni muzej Slovenije](https://img.rtvcdn.si/_up/upload/2019/04/05/65576398_fp1.jpg)
![Prestol nadvojvode Karla, Ljubljana, poslikan les, 1564 (foto: Tomaž Lauko, © Narodni muzej Slovenije) Foto: Narodni muzej Slovenije](https://img.rtvcdn.si/_up/upload/2019/04/05/65576399_fp1.jpg)
![Rezljan umivalnik, Slovenija/Hrvaška, rezljani, polihromirani in delno z bronco zlačeni smrekov in lipov les, kositer, pozno 17. stoletje (foto: Tomaž Lauko, © Narodni muzej Slovenije) Foto: Narodni muzej Slovenije](https://img.rtvcdn.si/_up/upload/2019/04/05/65576400_fp1.jpg)
![Pokal, Ljubljana (dar Franca grofa Hohenwarta), rezljana in delno barvana lipa, pozlačeno srebro, 1728 (foto: Tomaž Lauko, © Narodni muzej Slovenije) Foto: Narodni muzej Slovenije](https://img.rtvcdn.si/_up/upload/2019/04/05/65576401_fp1.jpg)
![Terezijanske mere in uteži, Dunaj (dar ljubljanskega magistrata), medenina, baker, 1756 (foto: Tomaž Lauko, © Narodni muzej Slovenije) Foto: Narodni muzej Slovenije](https://img.rtvcdn.si/_up/upload/2019/04/05/65576402_fp1.jpg)
![Baročni relikviarij, Slovenija, pozlačen rezljan les, sredina 18. stol. (foto: Tomaž Lauko, © Narodni muzej Slovenije) Foto: Narodni muzej Slovenije](https://img.rtvcdn.si/_up/upload/2019/04/05/65576403_fp1.jpg)
![Kaminska vaza – dišavnica, Ljubljana (tovarna Žige Ziosa), glazirana beloprstena keramika, konec 19. stol. (foto: Tomaž Lauko, © Narodni muzej Slovenije) Foto: Narodni muzej Slovenije](https://img.rtvcdn.si/_up/upload/2019/04/05/65576404_fp1.jpg)
![Anton Regali: ura z ovnovima glavama, Ljubljana, furnir, lužen na mahagoni, pozlačena rezbarija, medeninaste reliefne aplike, gijoširana medenina, brunirani kazalci, emajlirana številčnica, mehanizem za bitje polnih ur, ok. 1810–1820 (foto: Tomaž Lauko, © Narodni muzej Slovenije) Foto: Narodni muzej Slovenije](https://img.rtvcdn.si/_up/upload/2019/04/05/65576405_fp1.jpg)
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje