Piranskemu svetilniku so v okviru Mednarodnega konca tedna svetilnikov in plavajočih svetilnikov (ILLW) identifikacijsko oznaka SI-0001. Foto: Pomorski muzej Sergej Mašera Piran
Piranskemu svetilniku so v okviru Mednarodnega konca tedna svetilnikov in plavajočih svetilnikov (ILLW) identifikacijsko oznaka SI-0001. Foto: Pomorski muzej Sergej Mašera Piran

Od petka, 16. avgusta, in do ponedeljka, 19. avgusta, se bodo radioamaterji, udeleženci 24. srečanja ILLW (International Lighthouse and Lightship Weekend) iz okoli 100 držav, prek radijskih postaj povezali s svetom oziroma s preostalimi 499 svetilniki z radioamaterji v vseh morjih in na vseh celinah, so sporočili iz Pomorskega muzeja Sergej Mašera Piran.

Svetilnik na piranski Punti je ena najbolj obiskanih mestnih znamenitosti. Foto: Pomorski muzej Sergej Mašera Piran
Svetilnik na piranski Punti je ena najbolj obiskanih mestnih znamenitosti. Foto: Pomorski muzej Sergej Mašera Piran

Za ohranitev izjemne tehnične in nesnovne dediščine
Mednarodni konec tedna svetilnikov in plavajočih svetilnikov sta zasnovala John Forsyth in Mike Dalrymple, člana Ayr Amateur Radio Group na Škotskem.

Akcija, ki je čez leta postala tradicionalna in mednarodno prepoznavna, predstavlja "poklon vsem svetilničarjem, pomorščakom in drugim, ki so se posluževali in večkrat se tudi danes, v digitaliziranem svetu, za komunikacijo poslužujejo radijskih valov. Hkrati pomeni tudi ohranjanje izjemne tehnične in nesnovne dediščine, ki se tudi danes, zlasti ob nesrečah, izkazuje kot učinkovita alternativa pogosto odpovedanim digitalnim povezavam," so zapisali v piranskem muzeju. Vsakemu od sodelujočih svetilnikov je dodeljena identifikacijsko oznaka, Piranski svetilnik ima oznako SI-0001.

Najnovejša dislocirana enota Pomorskega muzeja Piran
Svetilnik na piranski Punti je prav v preteklem mesecu po večletnih prizadevanjih postal dislocirana enota Pomorskega muzeja. Svetilnik stoji na masivno grajenem obrambnem stolpu nekdanjega beneškega mestnega obzidja na konici piranskega polotoka. Ob postavitvi so ga opremili z rdečo svetilničarsko lučjo na petrolej, ki je prvič zagorela leta 1872.

Piranski svetilnik je tedaj pripadal piranski pristaniški upravi, ta pa je bila tedaj podrejena Pomorski vladi v Trstu, ki je imela popoln nadzor nad pomorstvom v avstrijski monarhiji in med drugim skrbela tudi za dobro organizirano in izjemno pomembno svetilničarsko službo. Ob svetilniku so postavili tudi manjši kamniti objekt s strojnico, leta 1874 pa so uredili še domovanje za svetilničarja, ki so ga nedavno obnovili.

Obisk svetilnika in svetilničarjevega stanovanja tudi med ILLW-jem
Iz muzeja so sporočili še, da v prostorih nekdanjega svetilničarjevega stanovanja s ponosom gostijo radioamaterje, pri čemer je tudi v času njihovega tamkajšnjega bivanja in delovanja mogoče po rednem urniku obiskati svetilnik in razstavo. Obiskovalci se lahko seznanijo tudi s projektom ILLW.