Srebrne kovance so strokovnjaki izkopali približno osem kilometrov od vikinškega ringa Fyrkat v bližini mesta Hobro.

"Takšen zaklad je zelo redek," je za tiskovno agencijo AFP povedal direktor muzeja Lars Christian Norbach. Na srebrnike, ki so ležali na dveh mestih nedaleč narazen, je jeseni med iskanjem kovin na koruznem polju prvo naletelo mlado dekle, članica lokalnega arheološkega združenja. Med najdbami so danski, arabski in germanski kovanci ter kosi nakita, ki izvirajo iz Škotske ali Irske, poročajo arheologi. "Danski Vikingi se niso zmenili za umetniške detajle nakita," so zapisali v muzeju. "Zanje je bila pomembna samo teža uporabljenega srebra. Zato je bil prstan razsekan na kosce, večino teh kosov so verjetno uporabili za plačilo ali pa jih pretopili v nov nakit, v skandinavskem slogu."

Od tristotih kovancev jih je samo približno 50 ostalo nezlomljenih.

Valuta iz dobe Modrozobega
Norbach je dejal, da najdbe izvirajo iz istega obdobja kot trdnjava in bodo omogočile boljši vpogled v zgodovino Vikingov. Trdnjavo je dal zgraditi kralj Harald Modrozobi, ki je vladal v 10. stoletju.

Haraldu Modrozobemu pripisujejo zasluge, da je združil Dansko. Kralj, rojen kot Viking, se je tudi odrekel stari nordijski religiji in na Dansko vpeljal krščanstvo. A po uporu, ki ga je vodil njegov sin Sven Gabelbart, je bil Modrozobi prisiljen zbežati na Predpomorjansko. Dediščino Modrozobega najdemo danes v pametnih telefonih in prenosnikih – brezžična tehnologija Bluetooth je namreč poimenovana prav po njem, simbol zanj pa sestavljata runi njegovih začetnic.

Po Norbachovih besedah bi lahko obstajala povezava med zakladom, ki so ga Vikingi zakopali v vojnem času, in trdnjavo, ki je v istem obdobju pogorela.

Arheologi upajo, da se bodo morda dokopali do odgovora na vprašanje, zakaj so trdnjavo Fyrkat Vikingi uporabljali samo kratek čas, pa tudi, zakaj so sploh zaprli vse Haraldove krožne trdnjave. "Morda se tem utrdbam niso odrekli čisto prostovoljno, morda je bilo to povezano s končnim soočenjem med Haraldom Blåtandom in njegovim sinom Svendom Tveskægom," razmišlja arheolog Torben Trier Christiansen. "Zaklad so zakopali približno v tistem času ali pa malo po tem, ko so bile trdnjave opuščene. Če so se v Fyrkatu dejansko pojavile nevšečnosti, je precej logično, da bi lokalni veljaki hoteli svoje dragocenosti skriti na varno."

Kjer je zaklad, je v bližini tudi grob?
Arheologi bodo izkopavanja nadaljevali naslednjo jesen po žetvi. Upajo, da bodo v prihodnje našli grobišča in domove nekdanjih lastnikov grobov. Vikingi so namreč verjeli, da jim zakopavanje zakladov omogoča, da jih po smrti znova najdejo.

Artefakti bodo od julija na ogled javnosti v Zgodovinskem muzeju Aalborg. Dekle, ki jih je odkrilo, bo prejelo denarno nadomestilo, katerega višina pa še ni bila objavljena.