Skulptura, ki so jo odkopali na lokaciji majevskega arheološkega najdišča Ek'Balam, upodablja figuro v krilu, na katerem so prekrižane kosti. Oseba v pesti drži lase manjše figure, ki ima roke zvezane za hrbtom. "Vidite lahko vladarico v krilu, na katerem so prekrižane kosti, kako za lase vleče moškega," je interpretiral Diego Prieto, direktor Mehiškega inštituta za antropologijo in zgodovino (INAH). Pristavil je še, da gre za "pomembno odkritje".

Ohranila se je samo spodnja polovica dominantne figure, tako da si strokovnjaki niso popolnoma enotni glede tega, ali gre res za vladarico ali sploh osebo ženskega spola.

Mistični predsednik Lopez Obrador
INAH je odkritje javnosti predstavil v ponedeljek, predsednik Andrés Manuel López Obrador pa je že dan prej tvitnil dve fotografiji: na eni je bila skulptura, o kateri teče beseda, druga pa je bila nočni posnetek, na katerem je po njegovih besedah mitološko bitje aluxe – majevski gozdni duh, podoben našemu škratu. Pripisal je: "Delim dve fotografiji del na majevski trasi: eno je posnel inženir pred tremi dnevi, videti je kot aluxe; drugo pa Diego Prieto in je fantastična predhispanska skulptura v Ek Balamu. Vse je mistično." Kratka preverba na spletu sicer pokaže, da je fotografija "mitološkega bitja" stara vsaj dve leti.

Na območju številnih majevskih arheoloških najdišč trenutno polagajo traso za turistični vlak, kar je tudi razlog za številna izkopavanja.

Ni nujno, da je vladarica
"To je zanimiva najdba. Vemo že za več zgodovinskih osebnosti kraljic, ki so bile tudi vplivne vojaške osebnosti," je za tiskovno agencijo AP komentiral David Stuart, profesor mezoameriške umetnosti na Univerzi v Teksasu. Sam sicer verjame, da kip "najverjetneje upodablja boginjo, vsaj na podlagi krila, ki ga nosi. Zdi se, da gre za podzemni lik, kar je povezano s temo prerajanja in žrtvovanja."

In ni nujno, da je ženska
"Obstajale so zelo vplivne vladarice, to je znano že dolgo," je zapisala tudi Susan Gillespie, profesorica antropologije na Univerzi na Floridi. Tudi ona sicer opozarja, da "je težko dokončno reči, da je lik na levi v krilu vladarica, kajti včasih so vladarji upodobljeni v oblačilih, ki jih povezujemo z ženskami."

Sorodna novica Med pomembnimi majevskimi vladarji kar 40 let tudi ženska, ki je vodila mesto Coba

Ek Balam je bilo majevsko kulturno in versko središče, ki je bilo na vrhuncu razcveta med letoma 600 in 850. Leži na jugovzhodu Mehike, nekje na pol poti med letoviščem Cancún in Unescovim spomenikom kulturne dediščine, centrom Chichén Itzá.

Vladarice za Maje niso bile nezaslišan koncept
Ženske v majevski družbi običajno niso zasedale vladarskih položajev, so pa vendarle v nekaterih pomembnih mestih, kot sta Palenque ali Naranjo, poznali vladarice. Arheologi so z razvozlanjem majevskih zapisov pred nekaj leti odkrili, da je bila med najpomembnejšimi vladarji mesta Coba na Jukatanu tudi ženska, t. i. gospodarica Yopaat, ki je vladala na začetku 7. stoletja.

Coba je bila poseljena od okoli 200 pr. n. št. do 14. stoletja, največji razcvet pa je doživljala med letoma 600 in 800, ko so njeni vodje nadzirali prostrano ozemlje in obsežne trgovske poti. V tem času je bojevniška vladarica, identificirana tudi kot gospodarica K'awiil Ajaw, napadla mesto Yaxuna in dala zgraditi sto kilometrov dolgo cesto med Cobo in Yaxuno, ki je še danes vidna.