Grki so odprtje Akropole, ki je bila zaradi pandemije novega koronavirusa dva meseca zaprta, odprli s slovesnostjo. Vodila jo je grška predsednica Katerina Sakelaropulu, ki je med prvimi znova obiskala ta kompleks antičnih zgradb na vzpetini nad prestolnico.

Slovesnosti se je udeležila tudi ministrica za kulturo Lina Mendoni, ki je tako kot novinarji in zaposleni nosila zaščitno masko. V Grčiji so odprli tudi več drugih arheoloških najdišč, na katerih veljajo tudi pravila družbenega distanciranja, vanje pa lahko hkrati vstopi omejeno število obiskovalcev. Celotno območje, kjer lahko hodijo obiskovalci, so razkužili.

Ministrica za kulturo je ob tem v izjavi za javnost zapisala, da je vnovično odprtje arheoloških najdišč, med katerimi je tudi Akropola, priložnost, da zagovorniki vrnitve Partenonskih marmorjev ponovijo svoj poziv, da se kipi vrnejo domovini.

Sorodna novica Elginova zbirka – kdo naj si lasti Partenonske kipe?

Elginova zbirka, kakor se imenuje skupina partenonskih kipov, vključuje plastike s friza, na katerem je bil upodobljen mitološki boj Grkov s kentavri. Zbirka nosi ime po britanskem diplomatu Thomasu Bruceu (1766–1841), 7. grofu Elginu, ki je na začetku 19. stoletja – se pravi v času otomanske vladavine na grških tleh – kipe pritovoril iz Aten v London.

Odstranjevanje kiparskega okrasja iz Partenona, Propilej in Erehtejona je potekalo med letoma 1801 in 1812, spomenike pa so z ladjami pošiljali naravnost na Britansko otočje. Antični tovor je že tedaj razdelil britansko javnost na tiste, ki so ga pozdravljali, in tiste, ki so ga označili za vandalizem.

Velika Britanija: Kipi so bili odpeljani z dovoljenjem
Po burni razpravi je britanska vlada dele ene največjih arhitekturnih in kiparskih stvaritev antičnega sveta vendarle odkupila in jih razstavila v Britanskem muzeju.

Vse odtlej zavrača vrnitev kipov z argumentom, da so bili odpeljani z dovoljenjem tedanjih otomanskih vladarjev. Sicer pa imajo poleg Britanskega muzeja del kiparskega okrasa z Akropole v svojih zbirkah tudi Louvre in Vatikanski muzeji.

Grčija je arheološka najdišča v državi zaprla sredi marca, ko je vlada sprejela ukrepe za zajezitev širjenja novega koronavirusa.

Atenska Akropola, ki jo je lani obiskalo 2,9 milijona ljudi, 14,2 odstotka več kot leta 2018, je najbolj obiskano arheološko najdišče v Grčiji. Muzeji, ki so prav tako zaprti od sredine marca, medtem ostajajo zaprti do 15. junija v okviru vladnega načrta o postopnem sproščanju ukrepov.

Med manj prizadetimi evropskimi državami
Grčija je ena manj prizadetih evropskih držav v pandemiji. Zaradi okužbe z novim koronavirusom je umrlo 163 ljudi. V Grčiji so ukrepe začeli rahljati v maju po šesttedenskem zaprtju v želji, da bi rešili za gospodarstvo izjemno pomembno turistično industrijo. Restavracije in lokale naj bi znova odprli 25. maja, teden dni prej, kot so sprva načrtovali zaradi pritiska gostincev, saj so izgubili že polovico turistične sezone.