Veličastni, 16-tonski instrument je v Sloveniji pristal, potem ko so se v koncertni dvorani Tonhalle v Zürichu odločili za menjavo svojih orgel. Pri tem so iskali kandidata, ki bi mu donirali svoje dotedanje orgle in tako so se pred leti odločili za koprsko stolnico.

Za orgle se je potegovalo šest interesentov iz Poljske, Italije, Francije in Slovenije. Na koncu je fundacija Tonhalle po obisku koprske stolnice ter pregledu arhitekturne in akustične ustreznosti sprejela soglasno odločitev za dodelitev orgel Kopru.

Za te največje cerkvene orgle v Sloveniji bodo zgradili tudi popolnoma nov cerkveni kor, ob začetku izvedbene faze projekta pa so te dni v Kopru podrobneje predstavili projekt Orgle koprske stolnice 1421-2021. Nove orgle bodo namreč predvidoma zazvenele 700 let po prvi omembi cerkvenih orgel v Kopru in nasploh v Sloveniji.

Spomladi 2021 sklepna faza postavitve orgel
Postavitev orgel je vstopila v izvedbeno fazo, in kot je pojasnil vodja Orglarske delavnice Maribor Andrej Dvoršak, ki so mu zaupali postavitev orgel, bo pri tem glavni izziv sama prerazporeditev instrumenta, ki bo sicer vizualno ostal enak. Po njegovih besedah gre za velik izziv in tudi zadovoljstvo, saj je to glasbilo velike vrednosti, na katerem so koncertirali in snemali največji svetovni organisti, same orgle pa je zasnoval sloviti Jean Guillou.

Poleg nespremenjenega videza orgel bo nespremenjen ostal tudi sam zvočni koncept, "vendar zaradi same oblike prostora jih moramo nekoliko preurediti". Po Dvoršakovih besedah je bil zanje največji izziv prav prostorska prerazporeditev orgel. Obnovo posameznih segmentov bodo začeli takoj po novem letu, aprila ali maja bo sledila postavitev orgel na samem koru, jeseni bodo uredili elektronske povezave, orgle bi morale biti tako tehnično končane do konca prihodnjega leta. Nazadnje bo spomladi 2021 sledila sklepna faza, ki vključuje intonacijo in uglaševanje instrumenta.

Kamnita plošča s poznoantično ikonografijo
Kot omenjeno, pa so med pripravljalnimi deli ob odstranitvi kamnite plošče z napisom, ki se je nanašal na škofa Vergerija, na drugi strani odkrili kamnito ploščo iz 6. stoletja, je navedla Mojca Marjana Kovač iz zavoda za varstvo kulturne dediščine. Šele nadaljnje raziskave pa bodo pokazale, ali je plošča pripadala prav tej cerkvi.

Sorodna novica V Kopru se obeta petletno slavje 1.500-letnice mesta

Prva tovrstna odkrita tabla na slovenskih tleh
Na kamniti tabli je upodobljen Kristusov monogram z dvema križema. Gre za poznoantično ikonografijo, nekaj podobnih primerkov so našli drugje v Istri ter še na primer v Raveni, Gradežu in Ogleju, na območju današnje Slovenije pa ne vedo za table takšne oblike, je pomen najdbe, ki datira v čas prvega koprskega škofa sv. Nazarija, ovrednotila Mojca Marjana Kovač. Koprski župnik Primož Krečič je dejal, da je to dokaz nepretrgane naseljenosti Kopra v zadnjem tisočletju in pol.

Krečič pa je glede novih orgel opomnil na odgovornost, da projekt izpeljejo do konca, s čimer bodo orgle dobile svoje pravo mesto. S postavitvijo orgel se projekt ne bo zaključil, saj želijo biti čim bolj odprti in ta instrument uporabljati ne le za cerkveno liturgijo, ampak tudi za koncerte, hkrati pa bi lahko bil zanimiv za čim večje število obiskovalcev.