Leta 2000 je državni tožilec v Rimu preiskoval Micheleja Bassa zaradi goljufije, potem ko naj bi ta s ponarejenimi dokumenti poskušal prodati prav tako ponarejena dela, ki so bila tako rekoč zakrinkana v izvirnike. Kot piše portal Art Newspaper, pa bi lahko najspornejše delo v zbirki – domnevna kopija dragocene grške vaze – znova obudilo spor med Italijo in ZDA glede restitucije tega predmeta.

Inšpektor Mario Parracciani je leta 2000 potrdil, da zbirka med drugim vsebuje dela slikarja Guercina in kiparja Giambologne, kip San Giovannina iz Michelangelove šole iz 16. stoletja in vazo z imenom grškega umetnika Evfronija. Kot piše časopis Il Messaggero, zbirka vsebuje okoli 70 del, med katerimi naj bi bila tudi dela baročnih slikarjev Mattie Pretija in Pietra da Cortone.

Premalo pod palcem za nakup dragocenosti?
Basso je do leta 2020 zbirko hranil na svojem domu v bližini vatikanske bazilike svetega Petra, nato pa naj bi jo v tistem letu podaril ustanovi, ki je odgovorna za obnovo prav te bazilike. Dela so bila spravljena v 30 ognjevarnih zabojih in shranjena na podstrešju bazilike, še piše Il Messaggero. Papež Frančišek je še istega leta sprožil notranjo finančno preiskavo računov omenjene ustanove.

Dvome o delih v zbirki je vzbudila že ocena, da Basso preprosto ni bil zadosti premožen, da bi kupil takšne dragocenosti. "Ni bil bogat industrialec, princ ali grof," je za Art Newspaper dejala novinarka Il Messaggera Franca Giansoldati. "Bil je človek izjemno skromnega izvora, čigar mati je delala kot hišnica," je dejala in dodala, da ji je Basso leta 2021 v intervjuju povedal, da so mu dela dali "radodarni ljudje".

Basso, ki je bil amaterski arheolog in umetnostni strokovnjak, naj bi sodeloval pri izkopavanjih pod baziliko svetega Petra in pisal arheološke prispevke. Nekdaj je deloval kot arhivar te bazilike in komornik zbora kanonikov svetega Petra. Gre za zbor, ki ga sestavlja kolegij duhovnikov, ki jih papež imenuje za kanonike.

Leta 2000 naj bi Basso s ponarejenimi dokumenti poskušal prodati prav tako ponarejena dela, pozneje je bil pod drobnogledom, temu pa je sledila preiskava goljufije, ki jo je izvedel rimski državni tožilec. Inšpektor Mario Parracciani je za italijansko tiskovno agencijo Ansa takrat dejal: "Verjamem, da so arheološka dela pristna in slike originalne." Odvetnikoma Andrei Viscardiju in Andrei Staraceju pa so takrat zaupali iskanje italijanskih ali mednarodnih kupcev predmetov iz te zbirke. Po Staracejevih besedah sta z Viscardijem šla dvakrat v Vatikan, da bi dvojici moških svetovala, ali so dela pristna. Eden od njiju je bil "verjetno Basso", je dejal odvetnik in dodal, da z Viscardijem nista sodelovala pri iskanju kupcev za dela.

Darila "vernikov brez dedičev"?
Kanonikov odvetnik Lorenzo Contrada je takrat za časopis Corriere della Sera dejal, da so dela "kot darila ponudili drugi prelati, ki so jih prejeli od vernikov brez dedičev". Basso je želel prodati dela, da bi zbral sredstva za gradnjo bolnišnice v Tirani, je njegov odvetnik dejal za Anso.

Tožilci so tudi nekdanjega svetovalca na italijanskem veleposlaništvu v Vatikanu obtožili, da je bil del kroga 14 ljudi, ki so poskušali prodati dela, a je bil primer pozneje opuščen. Po besedah novinarke France Giansoldati se je Vatikan odločil za "popolno tišino", ko pride do vprašanj o umetninah. Medtem so se pojavila vprašanja o usodi originalne Evfronijeve vaze, ki je datirana v leto 515 pr. n. št. in jo je leta 1972 za 1,2 milijona dolarjev kupil Metropolitanski muzej umetnosti (Met) od trgovca s starinami Roberta E. Hechta. Dragocenost je bila vrnjena v Italijo leta 2008, potem ko so italijanski uradniki trdili, da je bila leta 1971 nezakonito izkopana na etruščanskem pokopališču blizu Rima.

Italijanski mediji poročajo, da kanonikova kopija Evfronijeve vaze izvira iz 19. stoletja, kar kaže na to, da je bila originalna vaza nemara dejansko izkopana pred letom 1909, ko je Italija uvedla prepoved nezakonitega izvoza kulturno pomembnih dobrin, kar bi lahko Metu omogočilo, da zahteva vrnitev predmeta. Po mnenju forenzičnega arheologa Maurizia Pellegrinija, ki je preiskoval številna znana umetniška kriminalna dejanja, bi lahko bila Bassova kopija izdelana v 20. stoletju in lažno prodana kot izdelek iz 19. stoletja. Namesto tega je Pellegrini predlagal, da bi lahko bila kopija neke druge Evfronijeve vaze.