V Cvetkovi zbirki, ki jo hranijo v muzeju, se najde marsikaj. Medalje so le del zbirke, tu so še drugi predmeti, povezani z njegovo športno, pa tudi vojaško kariero, prav tako razglednice in dokumenti. Posebna dragocenost so ljubezenska pisma, ki jih je pisal svoji zaročenki – so posebna značilnost zbirke in pripovedujejo zgodbo o ljubezni in skrivnosti v turbulentnem času.

Športnika in njegove dosežke predstavljajo v vitrini meseca, ki so jo naslovili Rudolf Cvetko. Prvi Slovenec z olimpijsko medaljo, na ogled pa bo do 11. avgusta. Rudolf Cvetko se je rodil leta 1880 v Senožečah, v takratni Avstro-Ogrski. Družina se je kmalu preselila v Ljubljano, kjer je Cveto končal osnovno šolo in pozneje nižjo gimnazijo. Šolanje je nadaljeval v Trstu, na vojno-kadetski šoli, kjer se je pobliže seznanil s sabljanjem. Kot gojenec 346. polka v tržaški kadetnici je že zgodaj pokazal izjemen talent za sabljanje. Med letoma 1904 in 1907 je izpopolnjeval sabljaško tehniko na tečajih v Dunajskem Novem mestu, kjer je leta 1907 diplomiral in postal vojaški učitelj sabljanja. Še istega leta je začel svojo tekmovalno pot z osvojitvijo drugega mesta med poklicnimi mojstri sablje na državnem prvenstvu Avstrije. Zmaga v sablji na neuradnem evropskem prvenstvu leta 1911 na Dunaju ga uvršča med mednarodne prvake in je eden njegovih največjih uspehov.

Bil je član avstrijske sabljaške reprezentance, ki je na olimpijskih igrah v Stockholmu leta 1912 osvojila srebrno kolajno v ekipnem tekmovanju s sabljo. Sedemčlanska avstrijska ekipa je v finalnem boju izgubila proti madžarski ekipi. Avstro-Ogrska kot država na olimpijskih igrah ni nastopila enotno, temveč vsaka državna polovica zase. Uspešnejši Madžari so na stockholmskih olimpijskih igrah osvojili osem medalj (tri zlate, dve srebrni in tri bronaste), avstrijski športniki pa štiri (dve srebrni in dve bronasti). Cvetko se je z medaljo vpisal v zgodovino kot prvi Slovenec, ki je dobil olimpijsko odličje.

Sorodna novica Cvet(ko), ki se je zapisal v korenine slovenskega športa

Cvetko je služil kot častnik v avstro-ogrski in pozneje jugoslovanski vojski, med prvo svetovno vojno pa je bil povišan v stotnika in odlikovan z bronasto medaljo za zasluge.

Sorodna novica Predzgodba Pariza ali kako se je vse začelo z Viktorjem Murnikom, očetom slovenske telesne kulture

Za slovenski šport je pomembno tudi Cvetkovo pedagoško delo. Po koncu prve svetovne vojne je opustil tekmovanje in se posvetil prenašanju znanja mlajšim generacijam. Bil je uspešen sabljaški učitelj ter sodnik. Deloval je v Ljubljanskem sabljaškem krožku, pozneje pa v Sabljaški sekciji Športnega kluba Ilirija in po letu 1945 v Športnem klubu Tabor. Njegovi učenci so dosegali številne državne naslove, Cvetko pa je za svoje delo prejel vrsto priznanj, tudi Bloudkovo nagrado. Umrl je leta 1977 v Ljubljani.

Priprave na razstavo o Viktorju Murniku
V muzeju se, kot smo že pisali, v duhu olimpijskih iger pripravljajo tudi na razstavo, ki bo posvečena še eni veliki osebnosti v slovenski športni zgodovini – Viktorju Murniku. Telovadec, trener, pravnik in publicist je močno prispeval k razvoju slovenske telesne kulture. Letos mineva 150 let od rojstva tega vaditelja, pod katerim so slovenski tekmovalci moštveno osvojili svetovna in olimpijska odličja. Razstava bo v Narodnem muzeju Slovenija na ogled med 24. oktobrom 2024 in 5. majem 2025.