V Narodnem muzeju Slovenije so se ob obletnici Murnikovega rojstva in v duhu letošnjih olimpijskih iger v Parizu odločili v sodelovanju s Fakulteto za šport Univerze v Ljubljani pripraviti razstavo o očetu telesne kulture pri nas, naslovljeno Slovenec sem in kdo je več?! Dr. Viktor Murnik (1874–1964) – ATA.

Leta 1874 v Ljubljani rojeni Viktor Murnik - ATA se je že v gimnazijskih letih vključi v telovadno društvo Ljubljanski Sokol. Z ustanovitvijo vaditeljskega zbora v društvu je leta 1896 začel izobraževati vaditelje, s čimer je poskrbel za pospeševanje delovanja telesnokulturnih društev. Dve leti pozneje je vzpostavil ženski vaditeljski zbor, s čimer je ženskam omogočil enakopravno delovanje. Usposobljeni vaditelji so med Slovence tako rekoč raznesli sokolstvo, ki je postalo najbolj množična narodna organizacija. Murnik je leta 1904 postal tudi založnik Sokolskega vestnika.

Sicer je bilo prvo telovadno društvo Sokol ustanovljeno v Pragi leta 1862, že leto pozneje je njegovo slovensko različico Južni sokol v slovenski prestolnici ustanovila skupina rodoljubov. Južni sokol oziroma njegov neposredni naslednik Ljubljanski Sokol ni bil le prvo telovadno društvo v Sloveniji, temveč je postal matično društvo za vsa slovenska sokolska društva.

Murnik, po izobrazbi doktor prava, je prvi postavil Slovence na mednarodni športni zemljevid. Slovenske sokole je namreč vključil v Mednarodno telovadno zvezo in tako so od leta 1907 uspešno tekmovali na svetovnih prvenstvih. Kot omenjeno v uvodu so pod Murnikovim vodstvom sodelovali na svetovnem prvenstvu v Parizu v letu 1913, kjer so jim zaigrali himno Naprej zastava slave. Lahko bi dejali torej, da se je slovensko-francoska športna zgodba začela prav z Murnikom, ki se je "s francoskimi telovadci prvič srečal na izletu v Pragi leta 1895, še kot tekmovalec in tudi že vaditelj ljubljanskega Sokola. Na tem dogodku je bil tudi Francoz Charles Cazalet, podpredsednik Mednarodne telovadne zveze (FIG); njemu gredo zasluge za začetek prirejanja svetovnih prvenstev v telovadbi od leta 1903 dalje," je povedal soavtor razstave Ivan Čuk z ljubljanske Fakultete za šport.

Zakaj se je Murnika prijel vzdevek ATA?
Viktor Murnik se je rodil v družini, ki je bila v tistem času "med najpomembnejšimi v Sloveniji. Pri sporazumevanju z drugimi je vedno ohranjal spoštljiv odnos do sogovornika, čeprav se z njim ni strinjal. Morda ga najbolje opiše dogodek, kako je dobil vzdevek ATA. Na pripravah za svetovno prvenstvo 1909 – drugo, na katerem smo tekmovali Slovenci – si je močno prizadeval, da bi izboljšali uspeh s predhodnega prvenstva. Na bradlji telovadcem ni in ni šlo, Murnik je bil slabe volje in jih je dodatno priganjal. Potem ko je Murnik končal vadbo s 'Pozor, zdravo!' je stopil iz vrste Anton Thaler in rekel: 'Ti, ata, ali nisi ti danes preveč siten?' Vsi so butnili v smeh, Murnikovo lice se je prijazno razlezlo in vse je preplavila vesela volja," je še razložil Ivan Čuk.

Leta 1922 je bilo v Ljubljani svetovno prvenstvo v telovadbi, ki so se ga udeležili tudi Francozi. Za potrebe izvedbe prvenstva so v Župančičevi jami postavili lesen stadion, ki je lahko sprejel več kot 55.000 ljudi. (Maketa stadiona je na ogled v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri.) Peter Šumi je pod Vurnikovim vodstvom osvojil zlato medaljo v mnogoboju. Po uspešni prireditvi svetovnega prvenstva v Ljubljani je Murnik ob vzpostavitvi odličnih mednarodnih povezav po kongresu FIG-a leta 1923, že januarja prihodnje leto prepričal vodstvo Sokola Kraljevine SHS na skupščini, da se morajo telovadci udeležiti olimpijskih iger v Parizu.

OI pred 100 leti prav tako v Parizu
Predlog je bil sprejet, Murnik pa je izbral telovadce. Med njimi je bil tudi Leon Štukelj, ki se je prvič predstavil na mednarodnem tekmovanju, domov pa prišel z dvema odličjema. Štukljeva zmaga je nedvomno povezana z Murnikom kot vaditeljem in tudi z njim kot funkcionarjem, Štukelj pa je hvaležnost Murniku ovekovečil tudi v svojih spominih. Sam Murnik pa na teh igrah ni sodeloval zaradi političnega spora z zveznim načelnikom Miroslavom Ambrožičem. Kljub temu so bili v ekipi vsi tekmovalci, s katerimi je Murnik sodeloval že na svetovnem prvenstvu v Ljubljani in jih pripravljal v društvu.

"Viktor Murnik se olimpijskih iger v Parizu ni udeležil, saj je skupščino zaprosil za odlog načelništva do konca leta, ker je bilo treba pripraviti temeljne dokumente usmeritve delovanja sokolske organizacije; sokolstvo je zaradi velikih razlik med regijami potrebovalo prilagoditev ukrepov, ki bi koristili vsem. Tako gre Viktorju Murniku zasluga, da so slovenski telovadci leta 1924 tekmovali v Parizu," je poudaril soavtor razstave Ivan Čuk. Dve leti kasneje je na svetovnem prvenstvu v Lyonu Peter Šumi pod Murnikovim vodstvom še drugič zapored postal svetovni prvak v mnogoboju. Murnik pa je bil tudi prvi vaditelj, pod katerim so slovenski tekmovalci moštveno osvojili svetovna in olimpijska odličja. Med Murnikovimi številnimi odlikovanji je tudi francosko državno odlikovanje, red legije časti (prejel ga je leta 1931), ki ga podeljujejo tako francoskim državljanom kot tujcem. Umrl je leta 1964 v rodni Ljubljani.

Tudi svojevrsten začetnik aerobike
Velja izpostaviti še telovadne plese, ki so bili Murnikova posebnost. Šlo je za dinamične proste vaje na glasbo za javne nastope, običajno sokolske zlete, ki so se odvijali med letoma 1904 in 1933. Med njimi so najznamenitejši Valček, Naprej, Marsejeza, Turški marš, Poloneza in drugi. Murnik se je tako v zgodovino zapisal tudi kot začetnik telovadnih plesov v svetu, ki jih označujemo z izrazom aerobika.

NMS s športnimi zbirkami olimpijcev
"V Narodnem muzeju Slovenije med drugim hranimo športno zbirko Borisa Gregorke, uspešnega telovadca Ljubljanskega sokola, ki je vadil pod Murnikom. Leta 1928 je bil član jugoslovanske gimnastične reprezentance, ki je osvojila bronasto olimpijsko medaljo, nastopil je tudi na olimpijadi v Berlinu leta 1936. Največje uspehe pa je dosegel kot trener Miroslava Cerarja. In prav Leta 2022 sva s kolegico Renny Rovšnik popisala Cerarjevo športno zbirko. Obsežen arhiv in zbirko številnih športnih in osebnih predmetov bomo verjetno že letos tudi formalno prevzeli. Govorimo o okoli 2.500 predmetih. Muzej pa hrani tudi športno zbirko Rudolfa Cvetka in smo že leta 2006 postavili prvo razstavo o Cvetku, in sicer Prva olimpijska medalja," je povedal Jože Podpečnik, vodja Oddelka za zgodovino in uporabno umetnost, Narodni muzej Slovenije. Kot je dodal, je leta 2019 prevzel Murnikovo športno zbirko, ki jo bodo oktobra predstavili na razstavi.

Tako Viktor Murnik kot Rudolf Cvetko sta bila vizionarja
Sicer v Narodnem muzeju Slovenije – Metelkova pripravljajo Vitrino meseca, posvečeno sabljaču Rudolfu Cvetku, prvemu Slovencu z olimpijsko medaljo, ki si jo bo mogoče ogledati med 26. julijem in 11. avgustom. "Cvetko in Murnik, oba sta bila vizionarja, ki sta pustila neizbrisen pečat na slovenski šport. Cvetko kot izjemen sabljač in pionir olimpijskega športa in Murnik kot teoretik in organizator, ki je postavil temelje sodobne slovenske telesne kulture. Oba sta bila tudi izjemna pedagoga, ki sta vzgajala številne generacije športnikov," je povedala Renny Rovšnik iz Narodnega muzeja Slovenije, ki je tako avtorica vitrine meseca o Cvetku kot tudi soavtorica razstave o Murniku.