Izkupiček od prodaje muzejskih vstopnic pravzaprav predstavlja enega najpomembnejših virov financiranja te mestne državice.

Papež Frančišek, ki za svoje delo ne prejema nobenega plačila, je v začetku aprila uvedel 10-odstotno znižanje plač za vse kardinale, ki delajo za Vatikan, pa tudi t. i. drsno lestvico znižanj plač drugih visokih duhovnikov in redovnic. Iz teh ukrepov so izvzeti tisti zaposleni, ki so deležni visokih računov za zdravstvene storitve. Drugi ukrepi za zmanjšanje stroškov vključujejo tudi zmanjšanje števila potovanj za vatikanske uradnike, odpoved nebistvenih obnovitvenih del na zgodovinskih stavbah in ustavitev nakupov pohištva za vatikanske nepremičnine.

Papež, ki ima posluh za stiske družin
Prav tako je iz teh finančnih rezov izvzet laični del vatikanskih uslužbencev, vključno z zaposlenimi v Vatikanskih muzejih. "Noben kolega ni izgubil službe [zaradi pandemije] in plače vseh so ohranjene na zdajšnji ravni," je za The Art Newspaper potrdil medijski predstavnik muzejev.

"Papež Frančišek vztraja, da varčevanje denarja ne pomeni odpuščanja zaposlenih, zelo je občutljiv za stiske družin," pa je za Vatican News povedal najvišji gospodarski uradnik Vatikana Juan Antonio Guerrero Alves. Ob tem je opozoril, da so "predvideni stroški za leto 2021 najnižji v novejši zgodovini Svetega sedeža", in poudaril, da Vatikan v nasprotju z večjimi državami ne more zbirati denarja z davki – okoli 1000 stalnih prebivalcev te mestne države jih namreč ne plačuje – in tudi s kakšnimi drugimi ukrepi ne. "Če bi bili država kot katera koli druga, bi povečali dolg in sprejeli fiskalne ukrepe. V našem primeru, če ni donacij, lahko poleg prizadevanj za čim večji prihranek uporabimo zgolj še rezerve," je dejal Guerrero Alves.

Še zmeraj nadvse skrivnostne vatikanske finance
Kljub nedavnim papeževim prizadevanjem, da bi bile vatikanske finance preglednejše, gre še zmeraj za zelo skrivnostno področje in tako tudi ni znan obseg tamkajšnjih finančnih rezerv. Pomembno je tudi, da se dohodke Svetega sedeža, ki upravlja Rimskokatoliško cerkev po svetu in vzdržuje svetovne diplomatske odnose, upravlja ločeno od financ države Vatikan. Denar za Sveti sedež se steka iz po svetu razpršenih nepremičnin in drugih naložb, medtem ko Vatikanski muzeji praviloma pomagajo financirati poslovanje mestne države. Vendar pa je lahko denar, ki ga prinesejo umetniške zbirke, po potrebi prenesen tudi na Sveti sedež.

Sorodna novica Vatikanski muzeji se znova zapirajo zaradi epidemije

Vatikanski muzeji so lani bili kar trikrat zaprti, pri čemer so bili ob 81 odstotkov obiskovalcev v primerjavi z letom poprej – s predlanskih 6,9 milijona obiskovalcev je njihovo število lani zdrknilo na zgolj 1,3 milijona. Vendar ni znano, koliko denarja ta muzejska institucija vsako leto zbere za državo Vatikan od vstopnic, prodaje artiklov v muzejskih trgovinicah in prireditev. Nekatere ocene se gibljejo okoli zneska 100 milijonov evrov letno, vendar pa prav tako ni znano, kolikšen delež tega denarja se nato znova vrne v muzeje.

Poleg upada muzejskih prihodkov ima precejšen vpliv tudi močan upad donacij vernikov. Kljub skrčenju vatikanskega proračuna je pričakovati za 49,7 milijona evrov primanjkljaja v tem letu, je še dejal Guerrero Alves. Leta 2019, torej še pred pandemijo, je prihodek Vatikana znašal 307 milijonov evrov. "Letos pričakujemo 30 odstotkov manj, 213 milijonov evrov," je še dodal ta najvišji gospodarski uradnik Vatikana.