Raziskavo okrogle glinene plošče, znane tudi kot Si.427, so izvedli raziskovalci na univerzi v Novem Južnem Walesu (UNSW) v Avstraliji. Odkrita je bila v osrednjem delu današnjega Iraka v 19. stoletju in je bila že skoraj vse stoletje na ogled v muzeju v Carigradu, vendar je niso nikoli podrobno raziskali, navaja The Jerusalem Post (JP).

Plošča izvira iz t. i. starega babilonskega obdobja, ki je trajalo med letoma 1900 in 1600 pred našim štetjem. Izdelana je bila torej več kot tisočletje, preden je – glede na navedbe v Svetem pismu – leta 586 pred našim štetjem kralj Nebukadnezar osvojil Jeruzalem in uničil prvi tempelj.

Glinen katastrski dokument
Glavni avtor članka, ki je bil v preteklem tednu objavljen v reviji Foundations of Science, Daniel Mansfield z UNSW-ja, je glede plošče dejal, da je "to edini znani primer katastrskega dokumenta iz starega babilonskega obdobja, ki je pravzaprav načrt, ki ga geodetje uporabljajo za opredelitev zemljiških meja". Po njegovih besedah plošča "izpričuje pravne in geometrijske podrobnosti o polju, ki so ga razdelili, potem ko ga je bilo nekaj razprodanega".

Artefakt se je izkazal za pomembno najdbo predvsem zato, ker je avtor napisa na plošči, ki je namenjen meritvam zemljišč, uporabil tisto, kar je pozneje postalo znano kot pitagorejska trojica – torej tri pozitivna cela števila a, b, c, za katera velja a² + b² = c².

Babilonska "prototrigonometrija"
"Odkritje in analiza plošče imata pomembne posledice za zgodovino matematike," je izpostavil Mansfield in poudaril, da so bili ti pojmi znani veliko prej, kot se je mislilo doslej. "Splošno veljavno je, da so trigonometrijo – vejo matematike, ki se ukvarja s preučevanjem trikotnikov – razvili stari Grki, ki so preučevali nočno nebo v 2. stoletju pred našim štetjem. Toda Babilonci so razvili lastno prototrigonometrijo za reševanje težav pri merjenju tal, ne neba," je še dejal Mansfield.

Kot navaja JP, so sicer imeli raziskovalci v preteklosti opravka še z drugo vrsto trigonomične plošče, znane kot artefakt Plimpton 322, vendar je Si.427 precej starejša od te. Poleg tega pa je analiza Si.427 osvetlila, čemu so se Babilonci zanimali za geometrijo. "S to novo ploščo lahko dejansko prvič vidimo, zakaj jih je zanimala geometrija: določiti natančne zemljiške meje," je dejal Mansfield.

"To je bilo obdobje, ko je zemljišče začelo postajati zasebno – ljudje so začeli razmišljati o zemljišču v smislu 'moja zemlja in tvoja zemlja', želeli so vzpostaviti ustrezno mejo za pozitivne sosedske odnose. In to je tisto, kar ta tablica takoj pove. Opravka imamo s poljem, ki se ga je razdelilo in se določilo nove meje," je še pripomnil.

Še nerazvozlana uganka dvojice številk na hrbtni strani plošče
Raziskovalci zdaj upajo, da bodo v prihodnje izvedeli več o praktični uporabi geometrije v starodavnem Babilonu. Še zmeraj pa niso razvozlali skrivnosti številk 25 in 29, ki sta na hrbtni strani plošče. "Ne uspe nam dognati, kaj pomenita ti številki – to je absolutna uganka. Z zgodovinarji ali matematiki bi rad razpravljal o kakršnih koli slutnjah, kaj nam te številke poskušajo povedati!" je po pisanju JP-ja sklenil Mansfield.