Projekt Britanske knjižnice je tako razkril prej neberljive odlomke na stotinah strani uradnega poročila Annales (Anali), ki ga je o vladavini Elizabete I. naročil njen naslednik, kralj Jakob I. Avtor William Camden se je za močno revidiranje in samocenzuro odločil očitno zato, da bi se izognil kazni zaradi žaljenja svojega naročnika, piše Guardian.

Vpogled tudi v dvorjanske politične spletke
Določene strani so bile namreč prepisane ali skrite pod drugimi kosi papirja, ki so bili tako tesno zataknjeni, da bi jih, če bi jih poskušali dvigniti, strgali in uničili dokaze. Izboljšana tehnologija za obravnavo podob, ki vključuje prepustno svetlobo, je razkrila te dele besedila ter tako ponudila nove vpoglede ne le v vladanje same kraljice, temveč tudi v politične spletke njenega dvora. Elizabeta I., kraljica Anglije in Irske, je bila na prestolu od 17. novembra 1558 do svoje smrti 24. marca 1603.

Z na novo razkritimi deli Camdenovega v latinščini napisanega poročila se med drugim v novi luči kažejo pomembni zgodovinski dogodki, kot sta Elizabetino izobčenje iz Cerkve v času papeža Pija V. in njeno imenovanje Jakoba I. za svojega naslednika.

Glavni kustos za srednjeveške zgodovinske in literarne rokopise v Britanski knjižnici Julian Harrison je za Guardian opisal občutke, ko so do zdaj neznani odlomki postali vidni: "To je res eden tistih trenutkov, ko 'zdaj ne vidiš ničesar, zdaj lahko', absolutni obrat od 'zdaj vidiš, zdaj ne'. Slikanje je revolucionarno. Česa takega še nismo nikoli naredili. Preprosto neverjetno je."

Poročilo na podlagi dokazov iz prve roke
Camdenovi Anali temeljijo na dokazih iz prve roke, kot so poročila prič in uradni parlamentarni zapisi, ki jih je zbral. "Imamo deset zvezkov na roko napisanih besedil ... (od katerih ima) dobesedno nekaj sto strani ... odlomke, ki so bili prikriti. Sodobni zgodovinarji so se običajno zanašali na Camdenove Anale kot na nepristranski in domnevno natančen zapis. Ta nova raziskava razkriva, da so bili ključni deli revidirani ... To pomeni, da so bili Camdenovi Anali namerno prepisani, da bi predstavili različico Elizabetine vladavine, ki je bila bolj naklonjena njenemu nasledniku."

Na smrtni postelji imenovan naslednik?
Kustos je opozoril denimo na avtorjevo trditev, da je Elizabeta I. za svojega naslednika na smrtni postelji imenovala Jakoba VI. Škotskega. "Elizabeta se ni nikoli poročila in je umrla brez otrok leta 1603, na angleškem prestolu pa jo je nasledil Marijin sin, Jakob VI. Analiza osnutkov rokopisa kaže, da je bil prizor ob smrtni postelji izmišljen dodatek, ki ga Camden prvotno ni nameraval vključiti v svojo zgodovino. Vključil ga je verjetno, da bi pomiril Jakoba, tako da je bilo njegovo nasledstvo videti bolj vnaprej določeno, kot je bilo v resnici. Elizabeta je bila v svojih zadnjih urah preveč bolna, da bi lahko govorila, in noben drug zgodovinski dokaz ne kaže, da bi bil ta prizor na smrtni postelji resničen," je poudaril Harrison. Mimogrede, Jakob, sin Marije I. Škotske, je bil kralj Anglije kot Jakob I. in kralj Škotske kot Jakob VI.

Papež Pij V. je Elizabeto ekskomuniciral leta 1570. Camden je po Harrisonovih besedah sprva zapisal, da je papeža k temu motiviralo "duhovni boj", le da je to v objavljeni različici nadomestil z izjavo, da je papež ustvarjal "skrivne zarote" proti kraljici "Z odstranitvijo prej hujskaškega besedila je Camden naredil uradni zapis bolj nevtralen v tonu," je pojasnil kustos. Dodal je, da je pred zgodovinarji še veliko dela, saj je v poročilo še marsikaj za odkriti. "Zanimivo bo, kako se bodo sodobne interpretacije Elizabete I., tako pomembne zgodovinske osebnosti, potencialno spremenile," je sklenil kustos.

V zgodovino zapisana tudi kot deviška kraljica
Elizabeta je bila sicer peta in zadnja vladarica iz tudorske dinastije. Nasledila je svojo polsestro Marijo I. in Angliji vladala v času enega od burnih obdobij njene zgodovine. Med drugim je deželo ubranila pred agresijo španske armade. Ker se ni nikoli poročila ali imenovala naslednika, ji je zgodovina prilepila poimenovanje deviška kraljica.