Pogodbo so v Viteški dvorani gradu Borl podpisale ministrica za kulturo Asta Vrečko, županja Cirkulan Antonija Žumbar in v. d. direktorja javnega zavoda Belana Monika Klinc, so sporočili z ministrstva.

Obnova gradu je potekala v okviru projekta Interpretacijsko- informacijski center območja NATURA 2000 – Grad Borl ter se je izvajala v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020.

Od začetka obnove v letu 2020 je bila obnovljena tretjina gradu Borl, in sicer prvo dvorišče ter pritličje v desnem traktu, prvo nadstropje in viteška dvorana. V prvem nadstropju je zdaj urejen interpretacijski center, v katerem je predstavljena biotska pestrost ob reki Dravi. Pod viteško dvorano so med prenovo v pritličju uredili recepcijo in manjšo kavarno s sanitarijami.

Podpis pogodbe ob svetovnem dnevu voda
"Na današnji dan, ob svetovnem dnevu voda, dajemo v upravljanje grad Borl, v katerem so predstavljene naravne lepote Drave in pomen ohranjanja okolja ob reki. Veseli me, da s projekti prenove kulturne dediščine povezujemo ozaveščanje o skrbi za naravo s prenovo kulturnih spomenikov, saj sta kultura in trajnostni razvoj nedeljivo prepletena," je ob podpisu pogodbe dejala ministrica za kulturo.

Po besedah Aste Vrečko na ministrstvu veliko truda vložijo v dobro sodelovanje z lokalnimi skupnostmi, saj so te praviloma zelo dobri upravljavci dediščine. Na ministrstvu trenutno teče "60 investicij, dela se začenjajo na gradovih Turjak, Negova, Prešernovi hiši v Vrbi in Žitnici na Ptujskem gradu, prenova vile Rafut v Novi Gorici, Kartuzije Bistra, samostana Kostanjevica na Krki in gradu Grad," je še dodala ministrica.

Vnovična obuditev spečega haloškega bisera
Županja Cirkulan je dejala: "V občini smo zelo ponosni in hvaležni, saj po mnogih letih prizadevanj ponovno obujamo svoj speči haloški biser, grad Borl, ki je eden najpomembnejših spomenikov srednjeevropske kulture." Občina je javnemu zavodu Belana Cirkulane kot ustanoviteljica iz proračuna namenili sredstva za delovanje in tudi za opremo gradu Borl. "Zavedamo se, da naš čaka veliko dela. Naš cilj je, da s pripadajočo vinorodno okolico, turističnimi ponudniki in bogato kulturno dediščino postanemo prepoznavna turistična destinacija. Prepričana sem, da bo grad Borl ponovno postal steber turizma naše regije," je sklenila županja Antonija Žumbar.

Državni sekretar Matevž Čelik Vidmar pa je poudaril, da se je grad Borl s podpisom pogodbe pridružil skoraj 30 drugim gradovom in kulturnim spomenikom v državni lasti, ki so odprti za obiskovalce. Po besedah Čelika Vidmarja se bo tem v prihodnjih letih pridružilo še več novih kulturnih spomenikov, ki se celovito prenavljajo ali z dodatno prenovo dobivajo nove vsebine.

Za obiskovalce odprti gradovi in kulturni spomeniki v državni lasti
Med temi, ki so odprti za javnost, velja kot najbolj prepoznavne omeniti: Blejski grad, Predjamski grad, Ptujski grad, Prešernovo hišo v Vrbi, samostan Kostanjevica na Krki, grad Otočec, grad Negova, grad Polhov Gradec, grad Snežnik, Vilo Vipolže, grad Grad na Goričkem, Finžgarjevo domačijo Doslovče, park Volčji Potok, muzej na prostem v Rogatcu, Arheološko najdišče Ajdna in manj poznani Kulturni dom Črnomelj ali Partizansko bolnišnico Trško Goro. V nekaterih od njih, kot so grad Fužine, Kartuzija Bistra, Stavba NUK, Stavba Slovenske filharmonije, Cekinov grad, Cankarjev dom, muzej Solinarstva Sečovlje, domujejo muzeji in druge kulturne ustanove, so še sporočili z ministrstva.