Sigmund Freud je na tem naslovu živel z ženo Martho in njunimi šestimi otroki, z njimi pa je živela še njegova svakinja Minna Bernays in vsaj dva služabnika.

Trojica novih stalnih razstav
Med prenovo so podvojili razstavne prostore, ki se zdaj raztezajo na 550 kvadratnih metrih. Prav tako so pripravili tri nove stalne razstave, poudarek pa so dali nekdanjemu domovanju Freudove družine in njegovi praksi, kjer je delovala tudi hči Anna.

Obnovljeno je tudi pročelje, za razstavne namene pa so odprli doslej zaprte zasebne prostore družine Freud. Med drugim bodo v teh muzejskih prostorih na ogled fotografije, njegovi rokopisi, zdravniška torba in drugi predmeti, ki ponujajo vpogled v delo slovitega analitika, piše nemška tiskovna agencija DPA.

Direktorica muzeja Monika Pessler je dodala, da so poskrbeli tudi za okoli 40.000 medijskih vsebin v knjižnici, ki bo od oktobra na voljo vsem, ki bi se radi študijsko poglobili v Freudovo delo.

Človekova duševnost, ki izvira iz sfere spolnega
Sigmund Freud se je rodil leta 1856 v češkem Priborju v judovski družini kot prvi od devetih otrok. Pri 17 letih se je vpisal na študij medicine na Univerzo na Dunaju. Že med študijem se je posvečal raziskovanju človekove duševnosti. Od leta 1886 je z nemškim zdravnikom judovskega rodu Wilhelmom Fliessom in avstrijskim psihiatrom Josefom Breuerjem razvijal revolucionarno teorijo o pretežno spolnih izvorih človekove duševnosti, ki se oblikuje v zapletenih konfliktih med zavestjo in podzavestjo.

Na podlagi te teorije je razvil novo metodo raziskave in terapije duševnih motenj, imenovano psihoanaliza. Z njo je pojasnil mnoge pojave normalne in bolne duševnosti, denimo sanje in histerijo, ter človekovega kulturnega in socialnega življenja, piše v Velikem svetovnem biografskem leksikonu.

Beg pred nacističnim režimom
Leta 1930 je v Frankfurtu prejel Goethejevo nagrado za dosežke na področju psihologije. Le tri leta pozneje so nacisti ob prihodu na oblast njegove knjige zažgali, sam pa je pred vojno s finančno pomočjo svoje pacientke, princese Marie Bonaparte, pobegnil v Veliko Britanijo.

Leta 1923 so Freudu diagnosticirali raka na spodnji čeljusti, verjetno posledico njegovega strastnega kajenja cigar. Prestal je kar 30 operacij, vendar na koncu ni več prenašal bolečin, zato se je leta 1939 po posvetu s svojim zdravnikom odločil za konec s smrtonosnim odmerkom morfija.