Ajdovski gradec na Vranjem pri Sevnici je eno od večjih starokrščanskih središč na območju Alp in ena bolje raziskanih poznoantičnih višinskih naselbin na Slovenskem.  Foto: www.kstm.si/grad-sevnica
Ajdovski gradec na Vranjem pri Sevnici je eno od večjih starokrščanskih središč na območju Alp in ena bolje raziskanih poznoantičnih višinskih naselbin na Slovenskem. Foto: www.kstm.si/grad-sevnica

Ideja razstave je predstaviti življenje tamkajšnjih nekdanjih prebivalcev in spodbuditi obisk tega najdišča z arheološkim parkom.

Gre za restavrirane ostanke naselbine, ki je živela v burnem obdobju preseljevanja ljudstev oziroma med 5. in 6. stoletjem našega štetja, so pojasnili v sevniškem Javnem zavodu za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti.

Z omenjeno razstavo bodo predstavili vzroke za nastanek te naselbine, kakor tudi skromen vsakdanjik in negotove življenjske razmere njenih prebivalcev v obdobju dokončnega propada antičnega rimskega cesarstva.

Razstava je zasnovana sodobno. Z uporabo digitalnih tehnologij, animacijami na zaslonih na dotik in izdelanim zvočnim okoljem. Predstavili bodo replike oziroma kopije izvirnih predmetov z Ajdovskega gradca, ki jih hrani Narodni muzej Slovenije. Rekonstrukcijo naselbine pa so prikazali z maketo in računalniško izdelano vizualizacijo, so še navedli v sevniškem javnem zavodu.

Kdo so bili "Ajdi"?
Kot je znano v ljudskem izročilu in heritologiji, se poimenovanje Ajdi nanaša na prebivalce, ki so jih ob svojem prihodu na današnje slovensko ozemlje srečevali slovanski predniki. Poimenovali so jih Ajdi, s pridevnikom ajdovski pa so običajno označevali vse sebi tuje in nerazumljive arhitekturne ter druge ostaline svojih predhodnikov.

Replike izvirnih predmetov, najdenih na Ajdovskem gradcu – izvirnike hrani Narodni muzej Slovenije. Foto: www.kstm.si/grad-sevnica
Replike izvirnih predmetov, najdenih na Ajdovskem gradcu – izvirnike hrani Narodni muzej Slovenije. Foto: www.kstm.si/grad-sevnica

V Posavju so se sicer po podatkih Regionalne razvojne agencije Posavje predlani lotili podviga, ki so ga poimenovali Ajdovske zgodbe iz Posavja. Njegov namen je oblikovanje novega integralnega turističnega izdelka, ki temelji na posavski arheološki oziroma kulturni in delno tudi naravni dediščini.

Gre za skoraj 190.000 evrov vreden projekt, za katerega je nekaj manj kot 150.000 evrov prispeval Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Povezal naj bi posavske arheološke in naravne znamenitosti, ki so kakor koli povezane s poimenovanjem Ajdi, ajdovski in podobno. Med temi so Ajdovska jama pri Nemški vasi nad Krškim, omenjeni Ajdovski gradec nad Sevnico oziroma nad Vranjem, Ajdovska jama v Silovcu pri Sromljah, Ajdovski grob na Magolniku in še druge tovrstne zanimivosti.