Projekt, s katerim želijo olajšati prometne tegobe in zmanjšati zastoje, je na mizi že desetletja, a mu ostro nasprotujejo tamkajšnji prebivalci in arheologi.

Avtocesta A303 je zelo obremenjena, priljubljena je predvsem pri voznikih, ki potujejo na jugozahod Anglije in z njega, na njej pa se pogosto pojavljajo zastoji ravno v bližini Stonehengea. Zdaj naj bi tam zgradili približno trikilometrski predor.

Odločitev ministra za promet Granta Shappsa o gradnji predora je v nasprotju s priporočili inšpektorata za načrtovanje, ki je posvaril pred trajno in nepopravljivo škodo, če bodo predor res zgradili. Pristojni inšpektor je že januarja v svojem poročilu zapisal negativno mnenje za gradnjo, a je njegovo mnenje v javnost prišlo šele zdaj, poroča Guardian. Po oceni prometnega ministra naj bi prednosti gradnje pretehtale pred morebitno škodo.

Gradnja bo stala približno 1,7 milijarde funtov (1,89 milijarde evrov), dela naj bi se začela že pozno spomladi prihodnje leto, glavni del petletne gradnje pa naj bi stekel leta 2023. Angleške avtoceste zagotavljajo, da bodo pri gradnji upoštevali občutljivost okolja, in zatrjujejo, da se bodo pri delih izogibali najdragocenejšim predelom enigmatične najdbe in ne bodo z ničimer vplivali na osupljive razglede med sončnim vzhodom ob zimskem solsticiju.

Sorodna novica Posmrtni ostanki iz Stonehengea pripadali ljudem iz Walesa

Številni zgroženi nad načrti

Nasprotniki gradnje imajo šest tednov časa za pritožbo na višje sodišče. Že leta vztrajajo, da bo imela gradnja škodljiv vpliv na okolico in bo ogrozila morebitna nova arheološka najdišča pod zemljo. Zavezništvo za Stonehenge (Stonehenge Alliance) je odločitev o gradnji pospremilo z obžalovanjem. Kot pravijo, bo s tem Združeno kraljestvo prelomilo mednarodne obveznosti, da ne bo škodovalo svetovno zaščitenemu spomeniku, poroča AP. Upanje, da gradnje ne bo, se je povečalo junija, ko je ekipa arheologov v bližini obstoječih kamnov odkrila obroč ogromnih jaškov.

Stonehenge že desetletja buri domišljijo in je ena od najbolje obiskanih znamenitosti v državi, predvsem se vanj zgrinjajo ob solsticijih. Zaradi epidemije covida-19 ne bo nobenih dogodkov ob zimskem solsticiju 21. decembra, temveč bodo tistega dne le kamere v živo prenašale sončni vzhod.

Arheologi se že dolgo ukvarjajo s Stonehengeem in že desetletja razpravljajo o njegovem namenu. Dve osrednji teoriji imata obe ritualni oziroma verski predznak: po prvi gre za mistični prostor z zdravilnimi močmi, po drugi pa za spomenik, kjer se je častilo mrtve prednike. Stonehenge tako ostaja eno najbolj zagonetnih arheoloških neolitskih najdišč. Kljub nenehnim študijam in analizam arheologi še vedno ne znajo dokončno odgovoriti na marsikatero vprašanje, vključno s tem, kakšne rituale so izvajali in kakšna so bila verovanja prazgodovinskega človeka na tem območju.