"Podnebne spremembe se pospešujejo, povečujejo obstoječa tveganja in ustvarjajo nova, posledice katerih bi lahko bile uničujoče za svetovno arheološko dokumentiranje," je zapisal Jørgen Hollesen, višji raziskovalec v Narodnem muzeju Danske, ki je avtor enega v seriji člankov, objavljenih v reviji Antiquity.

Sorodna novica Podnebne spremembe ogrožajo rimske dragocenosti na območju Hadrijanovega zidu

Podvodne arheološke ostaline, kot so denimo ladijske razbitine, so ogrožene zaradi ekstremnih vremenskih razmer, ki jih povzročajo naraščajoče temperature, obalna mesta pa so še posebej ogrožena zaradi erozije. "Od Irana do Škotske, Floride do Rapa Nuija in naprej nahajališča trenutno erodirajo z naraščajočo hitrostjo, pogosto še preden jih lahko znanstveniki dokumentirajo in ocenijo njihovo vrednost," je še zapisal Hollesen.

Tajanje ledenih zaplat in ledenikov
Ko se bodo ledene zaplate in ledeniki v gorskih regijah tajali, bodo izgubljena odkritja, kakršna je človeška mumija Ötzi iz približno 34. stoletja pr. n. št., ki je ostala dobro ohranjena zaradi zaledenelosti. Zamrznjene najdbe je treba obnoviti kmalu po tem, ko jih osvobodijo iz ledu, če se jih želi stabilizirati in ohraniti, je navedel Hollesen. "Brez hitrega posredovanja velik del te materialne kulture hitro propade in izgubi svoj potencial, da bi prispeval k našemu razumevanju preteklosti," je zapisal.

Medtem je do danes približno polovica vseh mokrišč – kjer so organski ostanki, kot so barjanska telesa, pogosto dobro ohranjeni – izginila ali pa se lahko kmalu posuši. "Ker je izkopavanje območij mokrišč drago in je financiranje omejeno, bo neizogibno treba sprejeti težke odločitve o tem, koliko in v kolikšni meri je mogoče izkopavati na teh ogroženih krajih," je v enem od člankov zapisal Henning Matthiesen iz Narodnega muzeja Danske v sodelovanju s svojimi kolegi.

Nepovezanost oblikovalcev politik in sektorja kulturne dediščine
V enem od člankov so Cathy Daly z Univerze v Lincolnu in njeni kolegi preučevali vključitev kulturnih znamenitosti v načrte za prilagajanje podnebnim spremembam držav z nizkimi in srednjimi dohodki. Ekipa je razkrila, da čeprav 17 od 30 anketiranih držav vključuje dediščino ali arheologijo v svoje načrte, pa le tri omenjajo posebne ukrepe, ki jih je treba izvesti.

"Pozitivno je, da študija dokazuje, da se v državah, kot so Nigerija, Kolumbija in Iran, izvajajo lokalni načrti prilagajanja," je zapisal Hollesen. Vendar "rezultati kažejo tudi na skrb vzbujajočo nepovezanost med oblikovalci politik podnebnih sprememb in sektorjem kulturne dediščine po vsem svetu, kar je posledica pomanjkanja znanja, usklajevanja, prepoznavanja in financiranja". Po mnenju Cathy Daly in njenih kolegov so "globalne podnebne spremembe skupni izziv, najboljša pot do iskanja rešitev pa bo nedvomno skupna pot".