Razstava Pišem vam iz Doline pri Trstu ... Josip Pangerc svojo rdečo nit razvije skozi bogato bero pisem, dokumentov, pohištva in osebnih predmetov, razporejenih v ambiente Pangerčeve hiše.

Portretna fotografija Josipa Pangerca iz leta 1908. Foto: Narodni muzej Slovenije
Portretna fotografija Josipa Pangerca iz leta 1908. Foto: Narodni muzej Slovenije

Postavitev obiskovalca popelje v Dolino pri Trstu, od koder izhaja rodbina Pangerc, ki je imela od začetka 19. stoletja dalje pomembne upravne funkcije v istrski mejni grofiji. Josipov oče je bil prvi nadžupan v dolinski občini, med letoma 1901 in 1914 pa je štiri mandate županoval Josip Pangerc, ki je po prevzemu funkcije nemudoma uvedel uradovanje izključno v slovenskem jeziku.

Prapravnuk ohranja spomin na prednika
Po besedah avtorja razstave in prapravnuka Josipa Pangerca Marca Manina je postavitev v Narodnem muzeju Slovenije prva večja razstava, posvečena Josipu Pangercu ter zgodovini Doline. Kot posebnost je poudaril, da so vanjo vključeni originalni predmeti iz arhiva Srednjeevropskega inštituta za zgodovino in kulturo Josip Pangerc, prvič so javnosti tudi predstavljeni dokumenti iz različnih tržaških arhivov, v katerih se v 13. in 14. stoletju omenjata Dolina in Trst.

Maninu je, kot je povedal, že mama pripovedovala o prapradedu Josipu Pangercu. Pri desetih letih pa se je povzpel na podstrešje Pangerčeve hiše v Dolini, kjer je začel odkrivati stare dokumente in družinska pisma. Dediščini Pangerčeve rodbine se je posvetil tudi kot dijak, ko je začel raziskovati družinske korenine. Leta 2012 pa so ustanovili mednarodno ustanovo Srednjeevropski inštitut za zgodovino in kulturo Josip Pangerc.

Postavitev v atriju muzeja uvede predstavitev Doline; v tem delu so na ogled najstarejši eksponati, povezani s krajem. Med njimi je poudaril pergamenta iz 13. stoletja, kjer se prvič omenja dolinska prafara sv. Urha. Sledi razdelek, posvečen narodnemu prebujenju v kraju, v nadaljevanju pa obiskovalec vstopi v ambient Pangerčeve hiše. Ta še danes stoji na osrednjem trgu v Dolini in je v dokumentih znana kot Domus domini episcopi – Curia episcopatus (Hiša gospoda škofa – Škofijski dvor). Hiša, ki je na tem mestu stala že pred letom 1298, velja za najstarejše dokumentirano poslopje v Dolini.

V prvem prostoru hiše je predstavljena mladost Josipa Pangerca. Hišni harmonij in notni zapisi pričajo o njegovi povezanosti z glasbo; že kot 16-letni fant je začel pisati prve skladbe, pozneje je postal dolinski organist in pevovodja. Zatem lahko obiskovalec pokuka v kopalnico in spalnico Pangerčeve hiše. Josip Pangerc je hišo leta 1908 temeljito obnovil, zato je bila sodobno opremljena: poleg električne napeljave in telefona je imela tudi notranja stranišča s tehnično naprednim samodejnim splakovanjem in ločeno kopalnico s toplo vodo.

Družina Pangerc je zaznamovala kulturno, politično in gospodarsko življenje v Dolini in okolici. V času županovanja Josipa Pangerca je dolinska občina dobivala novo podobo – gradile so se ceste, nove šole in tudi vodovod. Poleg tega je v Dolino pripeljal zdraviliški turizem – klimatsko zdravilišče po Kneippovi metodi. Pozneje so po Maninovih besedah sledili temni časi, ki so jih zaznamovali rop denarja od občinskih davkov, prva svetovna vojna ter fašizem in so na razstavi zaznamovani s črno barvo. Postavitev sklene soba spominov z zbirko družinskih spominov, od fotografij do različnih predmetov.

Razstava je nastala v sodelovanju Srednjeevropskega inštituta za zgodovino in kulturo Josip Pangerc in Narodnega muzeja Slovenije. Spremlja jo vodnik po razstavi, ki sta ga založila Narodni muzej Slovenije in Slovenska matica.