Sorodna novica V zagrebškem muzeju odkrili doslej neznan portret Franceta Prešerna

Sorodna novica Letošnji Ta veseli dan kulture v nasprotju z lanskim tudi z nekaj dogodki v živo

Kot so sporočili iz Gorenjskega muzeja, razstava prikazuje najzanimivejše poudarke praznovanja in slavljenja našega največjega pesnika. Kustos razstave Prešernov kult v socializmu v Kranju Gašper Peternel je pojasnil, da je bil cilj jugoslovanskih ideologov prirediti Prešerna v simbol nacionalno in kulturno raznolike, toda idejno poenotene države. Kot lahko preberemo v Delavski enotnosti 8. februarja 1950: "Le kulturen človek je zmožen graditi socializem." V jugoslovanski vzornici Sovjetski zvezi (SZ) so za ta namen uporabili Aleksandra Puškina.

Slovenski pesnik in pisatelj Tone Seliškar je zapisal, da bodo Prešerna slavili vsi: "Delavec pri plavžu, rudar v jami, delavka pri tkalnem stroju, kmet na svoji njivi, učenjak za pisalno mizo, vsi, ki nas je vojna vihra teh časov razmetala po ječah in taboriščih, po brigadah in odredih, in vsi tisti, ki so ob lakoti in preganjanju z nami vred pomagali svet snemati s tečajev stare, ljudskim množicam sovražne miselnosti." (Delavska enotnost, 6. 2. 1948)

Za izgradnjo pesnika kot simbola so uporabili le nekatere pesmi oziroma verze, večinoma iz Zdravljice in Uvoda h Krstu pri Savici. Druge pesmi, kot so Sonetni venec, Soneti nesreče, Povodni mož, Od Rošlina in Verjankota, so bile uporabljene zelo redko, večina pa sploh nikoli.

Kulturni praznik in Prešernove nagrade

Utrjevanje kulta se je nadaljevalo s poudarkom praznovanja kulturnega praznika, pri čemer so se poudarjale vrednote skupnosti in ne več samo ustvarjalnost posameznika. Največji ritualni element praznika pa je nastal, ko je bila leta 1946 podpisana odredba o podeljevanju nagrad za največje uspehe na področju umetnosti in znanosti. Prve so podelili prihodnje leto. Pesnikovo ime so nagrade z zakonom dobile šele leta 1955, od leta 1961 pa jih podeljujejo izključno za umetnost.

Nacionalizacija Prešernove hiše

V Kranju je najpomembnejšo vlogo pri razvoju Prešernovega kulta odigral Črtomir Zorec, ki si je kot prvi projekt zadal ureditev hiše, v kateri je v Kranju živel in deloval Prešeren, v muzej. Hiša je bila tedaj v lasti Marije Kokl in njenega sina Milana, ki sta imela v njej prodajalno tkanin. Mestni ljudski odbor pa je odločil, da se hiša nacionalizira oz. brez odškodnine prevzame v javno lastništvo, da se v njej uredi kulturnozgodovinski muzej, "ki nas bo", kot je ob prevzemu hiše 7. februarja 1949 dejal Zorec, "spominjal na našo častno kulturno zgodovino, katere predstavnik in najvišji vrh je Prešeren".

Svojo vizijo o tem, kakšna naj bo ureditev hiše, sta predlagala književnik Janko Rozman in arhitekt Marjan Mušič. Prva stvar, ki so jo v hiši postavili ob stoti obletnici Prešernove smrti, pa je bil njegov doprsni kip, ki je bil delo Frančiška Smerduja. Načrt za obnovo Prešernov hiše je pripravil arhitekt Jože Plečnik, a ni bil izveden. Prešernov spominski muzej je bil nato v hiši dejansko odprt šele 8. februarja 1964.

Občasna razstava Prešernov kult v socializmu v Kranju bo na ogled do 30. januarja.

Od lani stalna razstava Prešeren – pesnik

V Gorenjskem muzeju je sicer od lani na ogled tudi stalna razstava Prešeren – pesnik. Kustos Peternel je povedal: "Ko je Prešeren 5. septembra 1846 prispel v Kranj, je za potrebe bivanja najel celotno prvo nadstropje Mayerjeve hiše. S seboj je pripeljal sestro Katro in pisarja Andreja Rudolfa, nezakonskega sina prijatelja Andreja Smoleta. V delu hiše, obrnjenem proti Mestnemu trgu, si je uredil stanovanje, na drugi strani hiše pa pisarno za opravljanje odvetniškega poklica."

Na stalni razstavi sta poudarjena prostora prav Prešernova spalnica in pisarna, saj je v teh sobah predstavljeno originalno pesnikovo pohištvo in ambient. Takoj, ko se po stopnicah povzpnemo v razstavne prostore, zagledamo pesnikov portret, čigar podoba ni znana, saj se v času življenja ni želel upodobiti, navajajo v muzeju. Do pesnikove spalnice se prebijemo skozi sobo njegove sestre Katre, kjer je pesnik z izbranimi predmeti predstavljen kot ključni umetnik slovenske romantike in vodilna družbenokritična osebnost 30. let 19. stoletja.

Razstava je opremljena z likovnimi poudarki in kompozicijami umetnika Andreja Štularja, ki je ambientu dodal tudi nekaj dramaturške napetosti. Vizualno spremljavo Prešernovih pesmi dopolnjuje tudi glasbena z možnostjo poslušanje uglasbene poezije popularnih slovenskih glasbenikov, so zapisali v muzeju.

Kot so še zapisali v muzeju, je Prešeren v 40. letih doživljal številne življenjske krize in ustvarjalni zaton. Kljub temu je njegov pesniški genij prepoznal dr. Janez Bleiweis in njegove pesmi objavljal v časopisu Kmetijske in rokodelske novice, časopisu, ki je po Kranjski čbelici z začetka 30. let prvič postavljal poezijo na prvo mesto pri izgradnji narodne identitete. Prešeren in Bleiweis danes veljata za ključni osebnosti pri izgradnji slovenske narodne zavesti sredi 19. stoletja. Poezije so zagotovo eden pomembnih gradnikov in tako tudi izpostavljene kot ključna muzealija sobe pisarja Rudolfa in razstave na splošno.

Prostor pred Prešernovo pisarno, kjer sta se po besedah Katre pisarja Rudolf in Primož Soklič ob pesnikovi odsotnosti preveč posvečala zabavnemu kartanju, je po novem posvečen slovenskim pesnikom – Prešernovim nagrajencem. Tam je prikazan tudi izjemen vpliv Prešernovega kulta na najrazličnejša področja družbenega in ustvarjalnega življenja vse do danes.