Pokrajinski muzej Ptuj Ormož, ki letos praznuje tudi 130 let obstoja, obljublja, da bo razstava zanimiva za vse, ki jih zanima, kako so nastale dragocene tkane stenske preproge, ki jih poznamo pod imenom tapiserije, iz katerih materialov so izdelane ter kako jih v muzeju popravljajo in ohranjajo. Postavitev bo na ogled do decembra 2023.

Ob 40-letnici delovanja prvega restavratorsko-konservatorskega ateljeja za tekstil v Sloveniji so na Ptuju sicer letos pripravili tudi cikel predavanj, na katerih javnosti predstavljajo posamezne dele njihove zbirke in skrb za tovrstno dediščino. Pokrajinski muzej namreč skrbi za unikatno in precej dragoceno muzejsko zbirko tapiserij.

Ključna zbirka historičnega tekstila pri nas
Na Ptujskem gradu hranijo dve seriji tapiserij, ki predstavljata najpomembnejši in najkakovostnejši del historičnega tekstila, ohranjenega v Sloveniji. Nekaj ptujskih tapiserij spada v sam vrh evropske produkcije umetniškega tkanja, kakršno je potekalo v manufakturah v Bruslju v 16. in 17. stoletju. Med drugim so tapiserije zapuščina rodbine Leslie, ki je grad stoletje in pol upravljala vse do smrti zadnjega moškega iz rodbine – grofa Antona leta 1802.
Prav deset bruseljskih tapiserij je najimenitnejši del zapuščine grofov Lesliejev na Ptujskem gradu, ena največjih dragocenosti ptujskega muzeja in izjemen del nacionalne umetnostne dediščine.

Krhke umetnine
Tapiserije so bile sicer vse do 18. stoletja nepogrešljive pri opremljanju gradov, pa tudi cerkva in premožnejših mestnih palač. Vendar se je zaradi občutljivosti tkanin, neprimernega ravnanja v kasnejših obdobjih, ko so tapiserije izgubile svojo vrednost, in razprodaj grajske opreme to bogastvo skoraj v celoti porazgubilo.

Ptujska zbirka baročnih tapiserij je najobsežnejša na Slovenskem. Starejša serija, ki prikazuje zgodbo antičnega junaka Odiseja, je bila stkana na začetku 17. stoletja, mlajša pa je bila z upodobitvami bujno zaraščenih krajin z jezeri, ob katerih se odvijajo majhni pastoralni, lovski in ljubezenski prizori, imenovanih verdure, stkana v drugi polovici 17. stoletja.