Strokovnjaki predvidevajo, da ladja in približno 6.000 glinenih amfor, ki so jih v rimskem cesarstvu večinoma uporabljali za prevoz vina in oljčnega olja, datirajo v obdobje med 100 pr. n. št. in 100 n. št. Presodili so tudi že, da gre za največje razbitine ladje iz klasične antike, kar so jih kdaj našli v vzhodnem Sredozemlju, poroča CNN. Za primerjavo – večina ladjevja tistega obdobja je v dolžino merila približno 15 metrov.

Amfore, ki izrisujejo obliko ladje
Raziskavo, v okviru katere so odkrili razbitine med sonarskim pregledom morskega dna v bližini obale Kefalonije, je izvedla mreža Oceanus univerze v grškem mestu Patras z uporabo tehnik za obdelavo slik umetne inteligence. Raziskovanje, ki so ga na tem območju izvajali v letih 2013 in 2014, je financiral program Interreg Evropske unije. Sonarski posnetki visoke ločljivosti so razkrili množico amfor na morskem dnu, ki izrisujejo obliko lesenega ladijskega ogrodja.

Glede na ocene je govor o četrti največji potonjeni ladji iz obdobja klasične antike, kar so jih kdaj odkrili na območju celotnega Sredozemlja. Odkritje je "velikega arheološkega pomena," je povedal George Ferentinos z omenjene univerze, ki je v družbi še devetih akademskih kolegov pred kratkim predstavil odkritje na straneh publikacije Journal of Archeological Science. Reprodukcija ladje je zdaj na ogled v Jonskem akvariju v Kefaloniji. "Tovorjene amfore, ki so vidne na morskem dnu, so zelo dobro ohranjene, ladijske razbitine pa imajo potencial, da nam podajo obilje informacij o ladijskih poteh, trgovanju, tovorjenju amfor in gradnji ladij v takratnem obdobju," beremo v njihovem članku.

Težko zaznavne razbitine klasične dobe
Gre prav tako za četrto odkrito razbitino kake rimske ladje na tem območju. Po besedah strokovnjakov je potopljeno ladjevje klasične dobe težko zaznati s sonarjem, saj je pogosto skrito pod različnimi naravnimi danostmi morskega dna. Tovorni prostor ladje je pogreznjen šest metrov pod zemljo, razbitine pa ležijo približno 2,5 kilometra od vhoda v pristanišče Fiskardo. Kot menijo arheologi, to odkritje kaže, da je šlo za pomembno postajo na rimskih trgovskih poteh. Sicer pa je Fiskardo edina vasica na Kefaloniji, ki ni bila porušena v drugi svetovni vojni.

Pravzaprav je arheologe najbolj navdušil obseg površine tovora (30 krat 12 metrov) in nepoškodovanost amfor. "Nadaljnje proučevanje razbitine bi osvetlilo morske poti, trgovanje, skladiščenje amfor v ladijskem trupu in ladjedelništvo v obdobju med 1. stol. pr. n. št. in 1. stol. n. št.," še piše v članku arheologov. Vendar za zdaj še ne vedo natanko, kaj storiti s potonjenimi zadevami. Reševanje tovrstnih najdb je namreč "zelo težko in drago delo," je povedal Ferentinos. Zato so se odločili za cenejši podvig, in sicer "obnoviti amforo ter z uporabo DNK-tehnik ugotoviti, ali jo je napolnjevalo vino, olivno olje, oreščki, pšenica ali ječmen". Nato pa se bodo po besedah arheologa podali v iskanje investitorja za ustanovitev tamkajšnjega potapljaškega parka.

Mreža Oceanus je med raziskavo tega območja odkrila tudi tri "skoraj nedotaknjene" ladijske razbitine iz druge svetovne vojne, še poroča CNN.