Ladjo bodo dokumentirali s pomočjo klasičnih podvodnih arheoloških postopkov in tehnik ter z najnovejšimi instrumenti in računalniškimi aplikacijami za dokumentiranje pod vodo in na suhem. Foto: BoBo
Ladjo bodo dokumentirali s pomočjo klasičnih podvodnih arheoloških postopkov in tehnik ter z najnovejšimi instrumenti in računalniškimi aplikacijami za dokumentiranje pod vodo in na suhem. Foto: BoBo
Ljubljanica
Ljubljanica je izjemno pomembno rimsko in prazgodovinsko najdišče in prav na tem območju so arheologi našli že približno 40 tisoč let staro konico. Foto: BoBo
Ostanki ladje
Ostanki rimske tovorne ladje so zaradi motnosti vode slabo vidni. Foto: RTV SLO

Vrhnika, ki se je v rimskih časih imenovala Nauportus, je bila pomembno pristanišče. "Tovor, ki so ga prepeljali z živalmi in vozovi, so tu pretovorili na ladje, ki so potovale proti Emoni, naprej po Savi, do Donave in verjetno tudi do Črnega morja," je za TV Slovenija razložil arheolog Miran Erič.

Pomembno odkritje mednarodnega pomena
Razbitino so odkrili med pregledom območja spomenika državnega pomena, ki ga je septembra 2008 izvedel ZVKDS pred načrtovano obnovo desne brežine Ljubljanice. Ostanki rimske tovorne ladje, ki jo strokovnjaki na podlagi analiz umeščajo na začetek 1. stoletja, so pomembno odkritje, ki presega lokalni in regionalni pomen. Konstrukcija z ugotovljeno tehniko gradnje z železnimi spojkami namreč predstavlja manjkajoči člen v raziskavah tehnologije gradnje sredozemskega tipa plovil in razvoja ladjedelništva na splošno.

Ob ponovnih pregledih maja 2009 je ZVKDS ugotovil, da je plovilo ogroženo zaradi erozije in načrtovanih posegov v brežino. Na direktoratu za kulturno dediščino so presodili, da so podani vsi pogoji za interventno financiranje zavarovalnega posega, zato je minister javnemu zavodu odobril finančna sredstva 47.500 evrov.

Les bo shranjen v skladu z muzejskimi standardi
Najprej so z ostankov ladje očistili travo in smeti, ki so se nabrale skozi leta, zdaj pa se posvečajo kopanju in dokumentiranju najdbe. Ladjo bodo razgradili na posamezne elemente in vsak kos posebej premestili v zabojnike, ki jih shranjujejo v depozitoriju za moker les. Potek projekta, ki ga izvaja Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) skupaj s partnerji, si je danes ogledal minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk.

Operativno fazo projekta dokumentiranja rimske tovorne ladje v strugi Ljubljanice pri Sinji Gorici in premestitve ostankov razbitine v osrednji depozitorij za moker les je ZVKDS s partnerji iz Mesta in galerij mesta Ljubljane, s fakulteto za računalništvo in informatiko, zasebnimi podjetji ter s podporo Občine Vrhnika začel oktobra letos, projekt pa bodo predvidoma končali 17. oktobra. Hkrati z dokumentiranjem razbitine potekajo tudi pripravljalna dela za depozitorij, ki bo opremljen v skladu z muzejskimi depojskimi standardi. V depozitoriju bo potekal stalen nadzor fizikalno-kemičnih lastnosti vode in drugih vplivov okolja na shranjeno lesno gradivo.