Raziskovalka z Inštituta za antropološke in prostorske študije Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) Saša Čaval bo vodila skoraj 2,8 milijona evrov vreden petletni projekt Evropskega raziskovalnega sveta (European Research Council – ERC) na ZRC-ju SAZU-ju kot gostiteljski ustanovi, piše na vladni spletni strani.

Srednjeveški nagrobnik oziroma steček. Foto: gov.si/Arhiv Dežela stečkov
Srednjeveški nagrobnik oziroma steček. Foto: gov.si/Arhiv Dežela stečkov

Arheološko še zmeraj slabo raziskani
V okviru projekta, naslovljenega Unde venis? Razvozlanje skrivnosti stečkov (STONE), bo raziskovala srednjeveške nagrobnike, znane kot stečki. Ti so raztreseni po pokrajinah Zahodnega Balkana, arheološko pa so še zmeraj slabo raziskani. Po besedah Saše Čaval so stečki v ogromnem številu ohranjeni na območju današnjih BiH-a, Srbije, Črne gore in Hrvaške. Več deset tisoč jih še zmeraj leži na svojih prvotnih mestih. Tej dediščini se sicer priznava izredni pomen in je od leta 2016 tudi na seznamu Unescove kulturne dediščine, vseeno pa je o stečkih znanega presenetljivo malo.

"O njih je znano le malo več kot to, da jih je čez 72 tisoč, nekaj – osem odstotkov – jih je okrašenih, še manj pa jih nosi napise v izumrli Glagolici in Bosančici," je še dejala raziskovalka z Inštituta za antropološke in prostorske študije ZRC-ja SAZU-ja. "V našem znanstvenem razumevanju stečkov odsevajo številne vrzeli, ki jih bo STONE projekt zapolnil," je prepričana.

Projekt bo odgovoril na ključna vprašanja v zvezi z naselbinami in bivalnim prostorom, ponovno uporabo prazgodovinskih prostorov za pokopavanje in preživetjem specifičnega tipa starodavne ekonomije, imenovane transhumanca, o razmerju okrasja in napisov, raziskovali pa bodo tudi, kakšna je bila vloga stečkov pri gradnji in posredovanju družbenih spominov. Projekt se tako ne bo osredotočil le na svet mrtvih, ampak bo posredno preučeval svet živih. Poleg tega bo projekt predstavil fenomen stečkov ter dediščino srednjeveškega Balkana Evropi in svetu.

Dr. Saša Čaval je raziskovalka na Inštitutu za antropološke in prostorske študije ZRC-ja SAZU-ja. Foto: gov.si/Tina Leskovšek Krevl
Dr. Saša Čaval je raziskovalka na Inštitutu za antropološke in prostorske študije ZRC-ja SAZU-ja. Foto: gov.si/Tina Leskovšek Krevl

Prijavljenih več kot 2000 projektov
Na razpis ERC-ja za projekte za utrditev samostojne raziskovalne poti (ERC Consolidator Grant 2022) je sicer bilo prijavljenih 2222 projektov z vsega sveta. Nekaj so jih uvrstili še na čakalni seznam v primeru, da bi finančna sredstva zadoščala za večje število odlično ocenjenih projektov. Med njimi je bil tudi projekt Saše Čaval, ki je zdaj dobila povabilo k sklenitvi pogodbe z ERC-jem. Projekt je prijavila na ERC-jev panel za študije človeške preteklosti. To je prvi ERC-jev raziskovalni projekt za utrjevanje samostojne raziskovalne poti s tega področja v Sloveniji in prvi za ZRC SAZU kot gostitelje, s čimer se širi krog slovenskih raziskovalnih ustanov, ki gostijo ERC-projekte.

Sodelovanje ustanov tudi izven države
Pri projektu Unde venis? Razvozlanje skrivnosti stečkov (STONE) sodelujejo tudi raziskovalke s Katedre za pedologijo in varstvo okolja Biotehniške fakultete v Ljubljani ter z Oddelka za arheologijo Univerze v Beogradu. Pri projektu bodo kot specialisti za dediščino in srednjeveško arheologijo sodelovali še raziskovalci z ustanov v BiH-u, kot so Republiški zavod za varstvo zgodovinske, kulturne in naravne dediščine Banjaluka ter Mostar, Univerza v Sarajevu in Zemaljski muzej Sarajevo.

"Samo raziskovalno ekipo, ki jo je Saša izbrala okrog sebe, sestavljamo zelo različni raziskovalci. Ravno zaradi te raznolikosti pa prihaja do odličnih sinergij. Upam, da bomo tudi to sezono dosegli nove odlične rezultate in doprinesli en kamenček v ta misteriozen mozaik zgodbe o stečkih," je povedala Lucija Grahek, članica ekipe z Inštituta za arheologijo ZRC-ja SAZU-ja.