Na njej je nekdanji jugoslovanski predsednik Josip Broz - Tito gostil številne državnike in pomembneže, od Winstona Churchilla in kraljice Elizabete II. do zvezdnikov Richarda Burtona, Elizabeth Taylor, Sofie Loren in Kirka Douglasa.

Njihovo vabilo je namenjeno širši javnosti, ki ima v lasti predmete, fotografije, videoposnetke ali druge spomine na ladjo z imeni Ramb III, Kiebitz in Galeb. To so namreč tri imena, pod katerimi je plula ta ladja v svoji dolgi in bogati zgodovini. Zgrajena je bila leta 1938 v Italiji, a je poleg italijanske plula pod nemško zastavo, nato pa še pod jugoslovansko. Spomine zbirajo v vseh državah, ki so bile vpletene v Galebovo zgodovino.

Muzej mesta Reke si bo izposodil ali vzel v trajno hrambo materialne in nematerialne spomine, vse, kar predstavlja pričevanje ljudi, ki so na različne načine povezani z ladjo.

Ladja je trenutno v fazi obnove v ladjedelnici Dalmont v Kraljevici. Večina pohištva z ladje je že obnovljenega in čaka na vrnitev v prvotne prostore, kjer so bili nekdaj umeščeni. Obenem s prenovo ladje Muzej mesta Reke v sodelovanju z nagrajeno oblikovalko Nikolino Jelavić Mitrović pripravlja stalno muzejsko razstavo, ki bo prikazala bogato in zanimivo zgodovino ladje.

Sorodna novica Titov Galeb - za Reko kulturni spomenik, za nacionaliste sramota

Kot so sporočili iz muzeja, je rekonstrukcija ladje Galeb financirana z evropskimi sredstvi kot sestavni del EU-projekta, ki so ga poimenovali Turistična valorizacija reprezentativnih spomenikov reške industrijske dediščine.

Sorodna novica Nekdaj pomorski ponos Jugoslavije ne bo več dolgo rjavel

Galeb je javnosti najbolj znan kot Ladja miru in plavajoča rezidenca Josipa Broza - Tita, ki je z njim potoval v države članice gibanja neuvrščenih, "a je veliko več kot to. Zgrajena je bila v Italiji kot transportna ladja, nato pa je postala vojaška ladja. Dvakrat je bila huje poškodovana, a je vedno znova oživela kot feniks. Bila je učna ladja Jugoslovanske mornarice in Titova ladja, po razpadu Jugoslavije in prodaji propadlemu grškemu ladjarju pa je ladja našla zatočišče na Reki, kjer bo postala prva hrvaška muzejska ladja."

Ladja je zaščitena kot hrvaška kulturna dediščina
Ministrstvo za kulturo Republike Hrvaške je namreč ladjo leta 2006 razglasilo za kulturno dediščino, nato pa jo je mesto Reka kupilo z namenom, da jo preuredi v prvo hrvaško ladjo-muzej. "Četrto življenje Galeba bo muzejsko. Tako ga po burni preteklosti čaka miren privez v reškem pristanišču, kjer ga bodo lahko obiskali številni gostje," so še zapisali v muzeju.