Unesco je na 46. zasedanju Odbora za svetovno dediščino, ki ga sestavljajo predstavniki 21 držav članic in se danes zaključuje po več dneh razprav, na seznam svetovne dediščine dodal 24 novih naravnih ali kulturnih znamenitosti, od tega 19 – več kot tri četrtine – kulturnih, štiri naravne in še eno območje, ki vključuje naravne in kulturne elemente.

Skupno število Unescovih spomenikov svetovne dediščine povzpelo na 1223
Na seznam, ki zagotavlja pravno zaščito znamenitostim z "izjemno univerzalno vrednostjo", so dodani vpisi iz Kitajske, Romunije, Rusije, Irana, Etiopije, Italije, Južnoafriške republike, Indije, Tajske, Burkina Fasa, Japonske, Palestine, Nemčije, Malezije, Savdske Arabije, Kenije, Jordanije, Brazilije, Združenega kraljestva, Bosne in Hercegovine, Francije in Markizinega otočja Francoske Polinezije.

Samostan v Palestini vpisan hkrati na seznam ogrožene svetovne dediščine
Poleg tega, da je bil prepoznan kot svetovna dediščina, so na Unescov seznam ogrožene svetovne dediščine urgentno dodali starodavni samostan svetega Hilariona (Tell Umm Amer) v Gazi zaradi groženj, ki jih povzroča trenutna vojna na Bližnjem vzhodu. Odbor za svetovno dediščino je zaradi groženj, ki jih za to območje dediščine predstavlja trenutna vojna na območju Gaze, uporabil postopek izrednega vpisa.

"Ruševine samostana svetega Hilariona/Tell Umm Amer so eno najzgodnejših samostanskih najdišč na Bližnjem vzhodu, saj segajo v 4. stoletje," navajajo pri Unescu. "To je bila prva samostanska skupnost v Sveti deželi, ki je postavila temelje za širjenje samostanskih praks v regiji. Samostan je imel strateški položaj na križišču glavnih trgovskih in komunikacijskih poti med Azijo in Afriko. Ta odlična lega je omogočila, da je samostan postal središče verskih, kulturnih in gospodarskih izmenjav, kar je primer razcveta samostanskih puščavskih središč v bizantinskem obdobju."

Med vidnejšimi znamenitostmi, dodanimi na seznam, so tudi skuplture romunskega kiparja Constantina Brancușija v romunskem mestu Targu Jiu, ustvarjenih med letoma 1937 in 1938. Pet skulptur je postavil v poklon vojakom, umrlim v prvi svetovni vojni, na 1,5 kilometra dolgi osi vzdolž osrednje avenije herojev. "Izjemna fuzija abstraktnega kiparstva, krajinske arhitekture, inženirstva in urbanizma, ki jo je zasnoval Constantin Brâncuși, daleč presega lokalno vojno epizodo in ponuja izvirno vizijo človeškega stanja," so zapisali predstavniki odbora.

Vpisana tudi najstarejša in najpomembnejša rimska cesta
Italija je na seznam Unesca vpisala svojo šestdeseto lokacijo, znano Apijevo cesto. Starodavna cesta je povezovala Rim z južnim mestom Capua v bližini Neaplja in se pozneje razširila do Brindisija. "Več kot 800 kilometrov dolga Apijeva cesta je najstarejša in najpomembnejša med velikimi cestami, ki so jih zgradili stari Rimljani. Gradili in razvijali so jo od leta 312 pred našim štetjem do četrtega stoletja našega štetja, prvotno pa je bila zasnovana kot strateška cesta za vojaško osvajanje, ki je vodila proti vzhodu in Mali Aziji."

"Apijeva cesta ponazarja napredno tehnično znanje rimskih inženirjev pri gradnji cest, gradbenih projektih, infrastrukturi in obsežnih melioracijskih delih, pa tudi številne monumentalne strukture, kot so na primer triumfalni loki, kopališča, amfiteatri in bazilike, akvadukti, kanali, mostovi in javni vodnjaki."

Številni vpisi na seznam svetovne dediščine v Afriki in Aziji
Med 24 prijavljenimi vpisi so tudi trije v Afriki, med njimi zapuščeno mesto Gedi v Keniji, eno najpomembnejših svahilijskih mest na vzhodnoafriški obali med 10. in 17. stoletjem ter arheološka in paleontološka najdišča Melka Kunture in Balchit v višavju Etiopije. Na teh območjih so bili najdeni "odtisi stopal, ki pričajo o tem, da so območje pred dvema milijonoma let zasedale skupine homininov", so zapisali pri Unescu. V seznam je bilo vključeno tudi predislamsko obzidano mesto Karjat al Fav, ki leži približno 700 kilometrov jugozahodno od Riada v Savdski Arabiji in starodavno velemesto Hegmataneh v Iranu, pomemben in redek dokaz o Medijskem cesarstvu iz sedmega in šestega stoletja pred našim štetjem.

Seznam svetovne dediščine "ne sme biti razlog za strah"
Pri Unescu poudarjajo, da želijo s seznamom ogrožene svetovne dediščine mednarodno skupnost obvestiti o razmerah, ki ogrožajo tiste značilnosti, zaradi katerih so bile lokacije vpisane na seznam svetovne dediščine, ter spodbuditi ukrepe za njihovo ohranitev. Generalna direktorica Unesca Audrey Azoulay je v ponedeljek 21-članskemu odboru položila na srce, da je treba znamenitostim na seznamu ogrožene dediščine nameniti posebno pozornost. "Mislim, da moram ponoviti, da ta seznam ne sme biti razlog za strah. Prav tako se ne sme razumeti kot kazen ali nekaj dokončnega. Naše razprave o spomenikih, ki so na seznamu ogroženih, so morda včasih težke, a nujne. Privedle so do večje ozaveščenosti in pogosto do bistvenih sprememb," je zapisala Azoulay.

Pestro spreminjanje vpisov na seznam svetovne dediščine
Medtem ko je bilo v zadnjih desetletjih s seznama izbrisanih več zgodovinskih ali naravnih območij dediščine, denimo Galapaški otoki v Ekvadorju, Angkor Wat v Kambodži in nacionalni park Yellowstone v ZDA, druga na seznamu vztrajajo že več kot 40 let. Tak primer sta starodavno mesto Jeruzalem z obzidjem, ki je bilo na seznam vključeno leta 1982. Zgodovinsko središče Lvova pa je bilo na seznam ogrožene dediščine uvrščeno lani zaradi ruske invazije, skupaj s katedralo svete Sofije v ukrajinski prestolnici. Na seznam je tudi mesto Coro s pristaniščem, ki je bilo poškodovano v močnem deževju leta 2005.

Kaj omogoča vpis na seznam svetovne dediščine?
Uvrstitev na omenjeni seznam omogoča financiranje iz sklada za svetovno dediščino. Poleg tega deluje kot kazalnik tveganja za vlade, saj signalizira, da lahko Unesco v primeru poslabšanja stanja neki spomenik oziroma območje izbriše s seznama naravne in kulturne dediščine. Do zdaj se je to zgodilo le trem območjem – v Omanu, Nemčiji in Združenem kraljestvu.

Sorodna novica Sveža laburistična vlada je preklicala projekt izgradnje predora pod Stonehengeem

Stonehenge in Avebury se nista uvrstila na seznam Unesca
Stroka je za tokratno srečanje priporočila vpis dveh enot na seznam ogrožene svetovne dediščine: Stonehengea, Aveburyja in povezanih najdišč v Združenem kraljestvu ter Lumbinija, rojstnega kraja Bude, v Nepalu. Zaskrbljenost je sprožil projekt širitve glavne ceste le 150 metrov od Stonehengea, glede Lumbinija pa poročilo navaja škodo na templju Maja Devi in neustrezno skrb za ohranjanje.

Bregova Sene v Parizu in Donave v Budimpešti sicer po pisanju agencije trenutno nista med priporočenimi za uvrstitev na seznam ogroženih območij, se pa omenjata kot tisti, kjer so potrebna večja prizadevanja za ohranitev, v prihodnje pa nemara celo uvrstitev na seznam.