V Serraníi de la Lindosi v kolumbijski Amazoniji je eno najbolj spektakularnih najdišč skalnih poslikav, katerih starost sega do 12.500 let v preteklost, čeprav raziskovalci ugibajo, da nekatere izolirane domorodne skupine v bližnjem narodnem parku Chiribiquete še danes ustvarjajo podobne skalne poslikave. "Te poslikave so ključ do razumevanja, kako so Amazonci dojemali svoj svet," navajajo avtorji članka, objavljenega pred kratkim v reviji Journal of Anthropological Archaeology.

Raziskovalci so v študiji analizirali slike skalnih poslikav v Cerro Azulu, nizu skalnih galerij, ki so tisočletja služile kot slikarsko platno. "Ta najdišča skalnih poslikav vključujejo najzgodnejše dokaze o človeku v zahodni Amazoniji, ki segajo 12.500 let v preteklost," je v članku poudaril vodilni avtor omenjenega članka Mark Robinson, sicer izredni profesor arheologije na oddelku za arheologijo in zgodovino v Exeterju. "Nudijo neverjeten vpogled v to, kako so ti prvi naseljenci razumeli svoje mesto v svetu in kako so oblikovali odnose z živalmi."

Sorodna novica Potrdili so novo najstarejšo pripovedno kompozicijo, staro najmanj 51.200 let

Naslikane podobe so redko odražale realnost
V okviru študije so raziskovalci preučili tudi zooarheološke ostanke iz bližnjih izkopavanj, ki kažejo, da so se zgodnji naseljenci prehranjevali z ribami, sesalci in plazilci. Vendar se deleži živalskih kosti ne ujemajo s pogostostjo živali, upodobljenih na poslikavah, kar pomeni, da starodavni slikarji niso upodabljali živali, ki so jih pogosto jedli.

"Pomanjkanje neposrednih proporcionalnih razmerij med upodobitvami živali na poslikavah in zooarheološkimi ostanki kaže na zapleteno družbenokulturno povezanost amazonskih skupnosti z njihovimi obrednimi okolji," navajajo avtorji študije. "Kontekst kaže na zapletenost odnosov Amazoncev z živalmi kot virom hrane, pa tudi kot spoštovanimi bitji," so še napisali.

Temeljita analiza slik na šestih najdiščih v Kolumbiji
Raziskovalci so z letalnikom in klasičnim fotoaparatom katalogizirali skupaj 3223 slik. Slike so nato razvrstili glede na obliko, pri čemer so se najpogosteje pojavljale figurativne slike, ki so predstavljale 58 odstotkov vseh slik, več kot polovica jih je upodabljala živali.

Identificirali so vsaj 22 različnih živali, vključno z jeleni, pticami, kuščarji, želvami in tapirji. Ta pestra paleta živali, predstavljenih tako v poslikavah kot arheoloških ostankih, namiguje na široko razumevanje in izkoriščanje številnih okolij v regiji, vključno s savano, poplavnimi gozdovi in rekami, so zapisali raziskovalci.

Pomanjkljive klasifikacije upodobljenih poslikav
Raziskovalci so med drugim opozorili tudi na prehitro sklepanje drugih raziskovalcev o pomenu upodobljenih motivov. "Dvoumnost nekaterih živalskih upodobitev odraža spremenljivost amazonskih kategorizacij in poudarja nevarnosti zahodne kategorizacije pri interpretaciji skalnih poslikav." Dodajajo tudi, da slikarji niso nujno merili na upodabljanje realnosti, zato je za preučevanje tovrstnih podob treba v raziskavo vključiti strokovnjake iz različnih strok, kot so arheologi, etnologi in antropologi. "Specifičnost podobe (z zahodnega vidika) ni bila nujno cilj prvotnega slikarja", opozarjajo.

Čeprav so raziskovalci to območje skalnih poslikav poznali že več kot 80 let, so nedostopnost in politični nemiri v preteklih letih omejevali raziskovalne dejavnosti na tem območju. Po mirovnem sporazumu med Revolucionarnimi oboroženimi silami Kolumbije (FARC) in kolumbijsko vlado leta 2016 so raziskovalci lahko nadaljevali raziskave, saj je to območje že dolgo križišče za številne avtohtone skupnosti.

Raziskovalci so opravili intervjuje z nekaterimi domorodnimi ljudstvi in v članku sklenili z ugotovitvijo, da je veliko tamkajšnjih ljudstev že prenehalo ustvarjati tovrstne poslikave, a je vseeno verjetno, da "nekontaktne domorodne skupine v bližnjem narodnem parku Chiribiquete (ki je od tega mesta oddaljen manj kot 100 kilometrov) še vedno ustvarjajo stenske poslikave".