Oljenke z izkopavanj na območju bodoče Emonike. Foto: B. Slokan
Oljenke z izkopavanj na območju bodoče Emonike. Foto: B. Slokan
Sorodna novica Na območju Emonike izkopali 183 grobov in nov odsek rimske ceste

Postavitev Sledi preteklosti v sodobnem mestu hoče vzpostaviti povezavo med zgodovino in prihodnostjo mesta: Tako kot je bila antična Emona urbano središče, bo Emonika v Ljubljani predstavljala stičišče življenja, kulture in inovacij.

Arheološka izkopavanja, izvedena pred gradnjo večnamenskega kompleksa Emonika, so potekala spomladi in poleti 2024.

Že v antiki prometno vozlišče
Severno emonsko grobišče se je raztezalo levo in desno od današnje Dunajske ceste v delu med Kongresnim trgom in Gospodarskim razstaviščem. Tako kot pred 2000 leti ta cesta še danes vodi proti nekdanji Celeji, današnjemu Celju, Petoviji/Ptuju in naprej proti Donavi. Tokratna arheološka izkopavanja so nam ob Dunajski cesti odkrila 183 rimskih grobov, temelje grobnih parcel in stransko cesto, ki je peljala od glavne proti vzhodu. Ob njej smo raziskali temelje pokopališkega objekta manjšega lokalnega grobišča, kjer smo odkrili še 45 rimskih grobov.

S pridatki zelo bogat je bil ženski grob z obilico nakita iz 4. stoletja. Na levi roki je pokojnica nosila štiri bronaste zapestnice, dve preprosti in dve z zaključki v obliki kačjih glavic. Na desni roki je imela srebrn prstan z vstavkom iz zelenega stekla. Nosila je tudi ogrlico iz 15 temno modrih steklenih jagod s srebrnima zankama za zapenjanje, k nogam pa so ji položili majhen keramičen lonček s hrano ali pijačo. V bližini tega sta bila raziskana še dva druga bogata grobova, v katerih je bil poleg ostalih predmetov najden po en uhan iz zlate žice. Enega od uhanov je krasil vodoravno postavljen zelen kamen, morda smaragd. Foto: arhiv Skupina STIK
S pridatki zelo bogat je bil ženski grob z obilico nakita iz 4. stoletja. Na levi roki je pokojnica nosila štiri bronaste zapestnice, dve preprosti in dve z zaključki v obliki kačjih glavic. Na desni roki je imela srebrn prstan z vstavkom iz zelenega stekla. Nosila je tudi ogrlico iz 15 temno modrih steklenih jagod s srebrnima zankama za zapenjanje, k nogam pa so ji položili majhen keramičen lonček s hrano ali pijačo. V bližini tega sta bila raziskana še dva druga bogata grobova, v katerih je bil poleg ostalih predmetov najden po en uhan iz zlate žice. Enega od uhanov je krasil vodoravno postavljen zelen kamen, morda smaragd. Foto: arhiv Skupina STIK

Posode, nakit in pisalo
Med pridatki, odkritimi v rimskih grobovih na lokaciji bodoče Emonike, so bile najpogostejše keramične in steklene posode, ki pa so se le redko ohranile cele. Zgolj v dveh grobovih je imela steklena posoda vlogo žare; le ena pa se je ohranila cela, in sicer steklen lonec iz pokopa v amfori, kjer so k pokojniku dodali tudi tri steklene balzamarije, stekleno čašo in novec.

Najpogosteje so našli stekleno pivsko posodje, predvsem čaše, skodelice, steklenice in stekleničke. Veliko je bilo tudi steklenih balzamarijev, v katerih so bila shranjena dišeča olja in druge dragocene kozmetične tekočine oziroma snovi.

Poleg posodja so v grobovih odkrili tudi nakit, na primer ogrlice; ohranile so se le steklene jagode, ki so bile nekdaj nanizane na vrvice. Prav tako je bila odkrita ena v celoti ohranjena sponka za spenjanje oblačil. V enem od grobov so našli srebrno pisalo, stilus, s šestkotnim ročajem, v dveh drugih pa dobro ohranjeni ogledali.

Raziskave na prostoru bodoče Emonike so razkrile sledove emonske zemljiške razdelitve, ki doslej kljub intenzivnim raziskavam še niso bili najdeni. Gre za sledove parcelacije kmetijskih zemljišč, ki so jo opravili Rimljani, ko so ta prostor zasedli in zemljo razdelili kolonistom.