Sorodna novica Stiki med Kitajsko in zahodom niso stekli šele po Svilni cesti

Gostujoča razstava Narodnega muzeja Slovenije Zakladi slovenske ustvarjalnosti. Kreativni dialog med sedanjostjo in preteklostjo predstavlja mozaik izjemnih ustvarjalnih dosežkov z ozemlja današnje Slovenije od prazgodovine do današnjih dni.

V kitajskem mestu Šijan (Xi’an), sicer svetovno znanem po glinenih vojščakih, bodo na postavitvi ob izvirnih predmetih na ogled kopije kipca emonskega meščana, situle z Vač, neandertalčeve piščali iz Divjih bab, fotografije Janeza Puharja in idola z Ljubljanskega barja.

Na Kitajskem takoj opažena porcelan in steklo
Direktorica Narodnega muzeja Slovenije in soavtorica postavitve Barbara Ravnik je o izboru gradiva in pripravah povedala: "Ko smo se v Narodnem muzeju Slovenije odločali o tem, kaj izbrati in kako pokazati droben izsek iz pisane kulturne dediščine, za katero skrbimo v slovenskih muzejih, nam ni bilo lahko. V pomoč so nam bile želje kitajskega muzeja, kjer gostujemo. Ob obisku so se kitajski kolegi hitro zagledali v naše zbirke porcelana in stekla, prav tako v izjemne panjske končnice Čebelarskega muzeja v Radovljici. Prav tako smo razumeli željo, da v Šijan iz Slovenije pripotuje pozlačeni bronasti kip meščana starodavne Emone, predhodnice našega glavnega mesta Ljubljane, in se tukaj, v stari kitajski prestolnici, simbolno sreča s svetovno znamenitostjo, vojsko glinastih bojevnikov prvega kitajskega cesarja.

Zgodbe o ustvarjalnosti na ozemlju današnje Slovenije pa seveda ne moremo pripovedovati brez znamenite, približno 60 tisoč let stare koščene piščali – najstarejšega glasbila na svetu, situle z Vač, in ne da bi se spomnili Janeza Puharja, zapostavljenega slovenskega izumitelja postopka, ki je omogočil fotografski portret. Tudi presežki, zapisani na Unescov seznam svetovne dediščine, pričajo o ustvarjalnosti ljudi na ozemlju današnje Slovenije. Na razstavo smo uvrstili tudi klekljane čipke, ki so bile na ta prestižni seznam vključene šele pred kratkim, svetovno dediščino prazgodovinskih kolišč na Ljubljanskem barju pa predstavljamo s keramiko, ornamentiko, neposredno povezano tudi s štiri tisoč leti oblikovanja oblačil na ozemlju današnje Slovenije."

Ustvarjanje v duhu vsakokrat aktualnega materiala
Postavitev na skoraj 400 kvadratnih metrih bo na ogled v treh muzejskih prostorih. Soavtorica razstave Mateja Kos je glede postavitve dejala, da si bodo "v uvodnem razstavnem prostoru obiskovalci lahko ogledali predstavitev Narodnega muzeja Slovenije. Drugi, glavni prostor je namenjen osrednji razstavi, ki je razdeljena v sedem sklopov: keramika, porcelan, čipke, tekstil, panjske končnice, pihano steklo in brušeno steklo. Vsak sklop zajema triplastno predstavitev, ki se začne z najstarejšim obdobjem; steklo, keramika in tekstil z arheološkimi obdobji, drugi sklopi pa s poznejšimi – v skladu z razvojem ustvarjanja v posameznem materialu.

Najstarejšemu delu sledijo izdelki obrtnikov, manufaktur in tovarn na ozemlju sedanje Slovenije iz časa od 16. do konca 19. stoletja. Tretji in zadnji del pa zajema sodobnost: sklop o pihanem steklu tako sklene Tanja Pak, brušeno steklo izdelki Steklarne Rogaška, panjske končnice svetovni dan čebel, keramiko izdelki ljubljanske tovarne Dekor, sklop porcelana porcelan Catbriyur, čipko Ksenija Baraga, sklop tekstila pa kolekcija Almire Sadar. V zadnjem prostoru je predstavljena Slovenija kot privlačna turistična destinacija, prikazan pa je tudi raznolik kulturni preplet Slovenije in Kitajske."

Kot je še povedala Barbara Ravnik, ima ohranjanje in predstavljanje kulturne dediščine globok pomen za vsa področja človekovega delovanja: "V sodelovanju z drugimi ustanovami in posamezniki je naša naloga skrbeti, da ima kulturna dediščina svoje mesto v zavesti državljanov kot edina prava, najžlahtnejša podlaga za oblikovanje nacionalne zavesti in samozavesti, ki je pogoj za trajnostni razvoj in napredek države.

Predmeti v naših zbirkah bogatijo in navdihujejo, spodbujajo ustvarjalnost in neodvisno znanstveno raziskovanje ter s tem pripomorejo k suverenemu strokovnemu dialogu doma in po svetu. Vse to je zapisano v poslanstvu Narodnega muzeja Slovenije in nas je varno vodilo pri oblikovanju rdeče niti in izboru eksponatov za gostujočo razstavo Zakladi slovenske ustvarjalnosti. Kar človek ustvari, to je – kot posameznik, pripadnik naroda, kulture in človeštva. S to mislijo stopamo na Svilno pot in se zahvaljujemo, da lahko v Šijanu predstavljamo kulturo ozemlja današnje Slovenije."

Trojezični razstavni katalog
Razstavni katalog v slovenskem, angleškem in kitajskem jeziku poleg predstavitve postavitve in predmetov prinaša tudi izčrpno poglavje o naravnih in kulturnih značilnostih Slovenije ter kratek zgodovinski pregled, ki sta ga napisala Matej Hreščak in Urša Pajk. Katalog se konča s prispevkom Ralfa Čeplaka Mencina iz Slovenskega etnografskega muzeja, v katerem predstavi zgodovino in okoliščine presenetljivo bogatih slovensko-kitajskih stikov.

Razstava v Muzeju lepih umetnosti Šjan Čudžjang bo na ogled od 30. aprila do 15. novembra. Spodaj si lahko pogledate nekaj posnetkov razstavljenih predmetov in priprav na razstavo. Foto: Narodni muzej Slovenije.