Kot rezultat teh izkopavanj v muzeju hranijo samo eno, a izjemno dragoceno muzealijo ‒ maketo, ki prikazuje Emono, kot so jo poznali takrat. Na razstavi jo po skoraj 100 letih znova predstavljajo javnosti.

Kot so zapisali v Muzeju in galerijah mesta Ljubljane (MGML), skoraj sto let stara maketa kljub dejstvu, da je izdelana iz organskih materialov, svojih let ne kaže. Zgovorno pa priča o tem, da nas je antična preteklost Ljubljane od vedno zanimala.

Prva velika izkopavanja Emone na območju Mirja in okolice so Ljubljančanom odkrila ves južni del rimskega mesta in so bila v središču zanimanja javnosti. Čeprav se je že vedelo, da je pod Ljubljano rimsko mesto, je bilo prvo arheološko izkopavanje, ki ga je pred približno sto leti vodil arheolog Walter Schmid, dojeto kot fascinantno odkritje preteklosti. Takrat so Emono prvič odkrili v podobnem obsegu, kot jo poznamo danes.

Ljubljančani, ki so se takrat znova zavedeli, da živijo sredi antične dediščine, so v Emoni prepoznali turistični, poslovni in politični potencial. Za ljubljanske veljake, z mestnim konservatorjem Francetom Steletom in tedaj že slavnim arhitektom Jožetom Plečnikom na čelu, je bila Emona gotovo eden izmed kamenčkov prenove, ki je lahko v zgodovinsko ključnem trenutku prispeval k uveljavitvi Ljubljane kot nacionalne prestolnice.

Maketa, izdelana okoli leta 1930, je bila najprej razstavljena na ljubljanskem velesejmu, na veliki, turizmu posvečeni razstavi o slovenskih mestih. Potem je nekaj let stala v mestni hiši, nazadnje pa je dobila prostor na stalni razstavi v Mestnem muzeju, za kar je bila, če gre verjeti zapisom, tudi izdelana.

Razstava poleg prvih izkopavanj obravnava čas, ko so nastanek Emone povezovali z grškimi junaki argonavti, in ponuja vpogled v raziskave Emone v 70. in 80. letih preteklega stoletja vse do danes, ko so obsežna prenovitvena dela Ljubljane in z njo povezane zaščitne arheološke raziskave Emono znova postavile v ospredje zanimanja. Na ogled bo do 23. februarja.