Direktor Britanskega muzeja George Osborn in predsednik grške vlade Kiriakos Micotakis sta se po pisanju časopisa Ta Nea začela tajno pogajati novembra 2021. Sobotna objava tega časopisa tako pomeni najnovejši zasuk glede dolgotrajnega spora o lastništvu starodavnih kipov, ki so bili prvotno del Partenona na atenski Akropoli. Kipi, ki so v Veliki Britaniji znani tudi kot Elginova zbirka, od leta 1816 predstavljajo osrednji del zbirke Britanskega muzeja.

"Ne bomo razkosali naše velike zbirke"
Po pisanju Associated Pressa (AP) v muzeju nato sicer niso zanikali, da bi potekali pogovori, a je tiskovni predstavnik zavrnil izjavo glede podrobnosti v objavi grškega časopisa. Iz muzeja so sporočili, da so se pripravljeni "pogovarjati s komer koli, vključno z grško vlado", o novem "partnerstvu" za partenonske kipe. "Kot je predsednik upraviteljev muzeja dejal prejšnji mesec, delujemo v skladu z zakonom in ne bomo razkosali naše velike zbirke, saj pripoveduje edinstveno zgodbo našega skupnega človeštva. Iščemo pa nova pozitivna, dolgoročna partnerstva z državami in skupnostmi po vsem svetu, kar seveda vključuje Grčijo," so zapisali v muzeju v izjavi, objavljeni v soboto. Grška vlada po poročanju AP-ja ni podala komentarja.

Poziv k nejasnemu aktivnemu 'partenonskemu partnerstvu'
Čeprav britanske oblasti že najmanj od leta 1941 zavračajo vrnitev dragocenih kipov Grčiji, se je pred kratkim vendarle spremenil ton, saj se muzeji po svetu poskušajo primerno odzvati na pomisleke glede načina pridobitve starodavnih artefaktov v obdobjih imperialne nadvlade in kolonialne širitve. Namestnik direktorja Britanskega muzeja Jonathan Williams je poleti dejal, da želi ustanova "spremeniti temperaturo razprave" o partenonskih kipih. "Pozivamo k aktivnemu 'partenonskemu partnerstvu' z našimi prijatelji in kolegi v Grčiji. Trdno verjamem, da obstaja prostor za res dinamičen in pozitiven pogovor, znotraj katerega je mogoče najti nove načine sodelovanja," je dejal za britanski časopis Sunday Times.

Na muzejski spletni strani je mogoče prebrati, da je ustanova pripravljena razmisliti o posoji kipov Grčiji, vendar so grške vlade že v preteklosti zavrnile možnost, da bi muzeju priznale lastništvo kipov. Trenutno ni pogajanj o tem vprašanju, še trdijo v muzeju.

Micotakis konec novembra obiskal London
Grški premier je 28. novembra med obiskom Londona namignil, da je bilo opravljenih nekaj pogovorov. "Ne želim javno govoriti o razpravah, ki smo jih imeli. Vendar menim, da se je vzpostavil boljši smisel za razumevanje, da je nemara mogoče najti rešitev, ki bo koristna za vse, kar bo privedlo do vnovične združitve partenonskih kipov v Grčiji, hkrati pa se bodo upoštevali pomisleki, da bi jih lahko imel Britanski muzej,” je po pisanju AP-ja ob tej priložnosti dejal Micotakis.

Položaj glede Elginove zbirke je zapleten tudi zaradi zakona parlamenta, ki muzeju prepoveduje prodajo, podarjanje ali kakršno koli drugačno upravljanje katerih koli predmetov v svoji zbirki, razen če gre za dvojnike ali se jih ne potrebuje za preučevanje, še navaja AP.

Otomansko dovoljenje za britanskega diplomata
Partenonski kipi so dolgoletno jabolko spora med državama. Leta 1801 so jih iz arhitektur atenske Akropole – nekaj pa tudi iz Erehtejona, Propilej, templja Atene Nike in drugih krajev – odstranili po naročilu diplomata Thomasa Brucea, sedmega grofa Elgina. Temu britanskemu diplomatu je namreč od otomanske oblasti, pod katero je tedaj spadala Grčija, uspelo dobiti dovoljenje za prisvojitev dragocenih marmornih stvaritev.

Grof Elgin je nato po burni poti kipe prepeljal v London, junija 1816 pa jih je prodal britanski vladi. Sporno pridobljene dragocenosti so že takrat dvignile prah v britanski družbi in razdelile javnost na tiste, ki so ga pozdravljali, in tiste, ki so dejanje označili za vandalizem. Po burnem diskurzu je britanska vlada dele ene največjih arhitekturnih in kiparskih stvaritev antičnega sveta vendarle odkupila in jih razstavila v Britanskem muzeju, kjer zaradi Elginovega negativnega slovesa zbirko raje imenujejo partenonski kipi.

Marmorji so ostanki 160 metrov dolgega friza, ki je potekal okoli zunanjih sten templja Partenona na Akropoli, posvečenega grški boginji modrosti Ateni. Veliko je bilo izgubljenega v bombardiranju v 17. stoletju, približno polovico preostalih del pa je na začetku 19. stoletja odstranil omenjeni britanski diplomat. Kipi so pristali v Britanskem muzeju, ki je skozi mnogo let že večkrat zavrnil grške zahteve po njihovi vrnitvi v domovino.

Po trditvah grške strani naj bi bili kipi nezakonito odžagani s celote, s čimer je grof Elgin presegel pogoje vprašljivega dovoljenja, ki so ga izdale turške oblasti, medtem ko je bila Grčija del otomanskega cesarstva. Britanski muzej sicer zavrača to grško stališče do načina pridobitve marmornih dragocenosti.

Artemidino stopalo znova v domovini
Grško ministrstvo za kulturo je v poletnih mesecih sporočilo, da se je pomemben delček friza s Partenona, ki ga je imel v izposoji muzej na Siciliji, za stalno vrnil v Atene, kjer ga zdaj hranijo v muzeju Akropole. Gre za upodobitev stopala grške boginje lova Artemide, ki je prvotno sedela na prestolu na vzhodni strani Partenona. Nekoč je bilo del zasebne zbirke Roberta Fagana, arheologa in britanskega generalnega konzula na Siciliji v 19. stoletju.