Ženske marsikje še nimajo osnovnih reproduktivnih pravic, nimajo možnosti svobodnega odločanja o rojstvu otrok in na žalost nimajo dostopnega javnega zdravstva ter dostopa do babic. Prav tako je vloga babic na vojnih področjih in v humanitarnih krizah ključna za varnost žensk in otrok. Ne nazadnje poznamo to tudi iz lastne zgodovine. In tudi zato je ta vpis tako zelo pomemben.
Kot je poudarila ministrica za kulturo Asta Vrečko, je vpis babištva na Unescov seznam, na katerem je trenutno 130 vpisov, priznanje za preteklo delo babic, obenem pa daje nov zagon za naprej.
Podplačan in podcenjen poklic
Po besedah ministrice za kulturo je babištvo eden najstarejših poklicev, ki ga imamo za preveč samoumevnega. O tem, da povezuje različne kulture, priča tudi vpis na Unescov seznam, ki povezuje osem držav s štirih kontinentov. Vpis Slovenijo zavezuje, da se borimo za javno zdravstvo, varnost žensk in reproduktivne pravice.
Kot je poudarila ministrica Vrečko, je babištvo tudi zelo zahteven poklic, ki je pogosto podplačan in ki v nekaterih državah deluje v neugodnih razmerah. Vpis nam po njenih besedah daje še večjo odgovornost, da se borimo za to, da imajo vse ženske pravico do babic ter da se babicam in babičarjem omogoči nemoteno delo.
Po besedah ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel vpis na Unescov seznam ni le priznanje poklicu, ampak tudi izkaz spoštovanja do vseh babic in babičarjev. Sodobno babištvo je opisala kot zmes tradicije ter sodobnih znanj in izkušenj, ki se osredotočajo na skrb za zdravje žensk v vseh obdobjih. Opozorila je, da so babice in babičarji ključni v zdravstvenem sistemu, njihovo delo pa ima dolgoročne pozitivne učinke na celotno skupnost.
Generalna direktorica direktorata za kulturno dediščino na ministrstvu za kulturo Špela Spanžel, ki je v imenu Slovenije vodila pripravo nominacije, je povedala, da so povabilo k sodelovanju pri pripravi nominacije nemške in luksemburške nacionalne komisije prejeli spomladi 2020.
Nesnovna dediščina niso samo tradicionalne veščine
Kot posebnost je omenila, da je Slovenija tokrat prvič sodelovala pri pripravi v geografskem smislu tako obsežne nominacije. Vpis je opisala kot "takšnega, ki kaže pot naprej", saj pri njem ne gre za tradicionalna znanja, povezana denimo z rokodelstvom ali kulinariko. Sega na področje znanj o človeku in okolju, ki so tudi najbolj perspektiven del in prihodnost Unescove konvencije, ki povezuje preteklost in sedanjost ter odpira pot v prihodnost.
Organizacija združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo je prepoznala babištvo kot pomembno človeško dejavnost, utemeljeno na vednosti o človekovem telesu ter naravnih in kulturnih dejavnikih, ki spodbuja dobro počutje žensk, dojenčkov, otrok in družin. Z vpisom na Unescov seznam je babištvo postalo del bogate in raznolike nesnovne kulturne dediščine, ki združuje države sveta v spoštovanju dosežkov preteklih generacij in navdihuje ustvarjalnost sodobnih izrazov in družbenih praks.
Nominacijo so predložile Kolumbija, Ciper, Nemčija, Kirgizistan, Luksemburg, Nigerija, Slovenija in Togo. Pripravila so jo združenja babic v sodelovanju z ministrstvi ter strokovnjaki s področja kulture in javnega zdravja. Babištvo je 6. decembra 2023 na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva vpisal medvladni odbor Unescove konvencije.
Na današnji prireditvi je listino predstavnicam Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije ter združenju Naravni začetki izročila ministrica Vrečko.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje