Babištvo se je v Sloveniji s prvo šolo za babice začelo razvijati pred 271 leti. Če so babice v preteklosti že spremljale zdravje celotne družine v vseh življenjskih obdobjih, pa so danes babice splošni javnosti znane kot strokovnjakinje, ki družini pomagajo v obdobju okoli rojstva otroka.

A kot poudarja diplomirana babica Saša Matko, babice in babičarji niso le v porodnišnicah: "Želimo si širšega delovanja. Babica, ki spremlja družino od rojstva do smrti, je še kako pomembna v vsaki družini."

Babice in babičarji s svojim širokim in specifičnim znanjem lahko delujejo v programih izobraževanja otrok, delu v ginekoloških ambulantah, v porodnišnicah ter tudi pri oskrbi odraslih žensk, tudi v nerodni dobi.

A babic je – podobno kot ostalega zdravstvenega osebja – premalo, opozarja Saša Matko. "V porodnišnicah zaradi pomanjkanja vseh profilov v zdravstvenem sistemu nadomeščamo opravljanja določenih opravil z babicami, ki imajo kompetence, ampak hkrati se spopadamo s tem, da dela ena babica na več deloviščih. Čeprav je to videti kot idealno za ženske, pa na vseh deloviščih ne moreš biti 100-odstoten."

Da bi lahko babice v polnem izvajale svoje poslanstvo, bi morali med drugim povečati vpis v program babištva, ki se trenutno izvaja le na ljubljanski Zdravstveni fakulteti.

"Babice bi si želele, da imamo obravnavo ena na ena, saj lahko takrat babica mladi družini, nosečnici in porodnici ponudi veliko svojega znanja in izjemno kakovostno skrb. A zaradi števila babic to trenutno ni možno," še dodaja Saša Matko.

Da je babištvo za družbo izjemno pomemben poklic, je lani potrdil tudi vpis poklica na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, za kar so zaslužne babice iz osmih držav – tudi Slovenije –, ki so dale pobudo za tak vpis.