Sodelujejo univerze v Mariboru, Ljubljani, Novi Gorici in na Primorskem, prvi sestanek oziroma okrogla miza se je odvila v organizaciji Univerze v Mariboru in Pokrajinskega muzeja Maribor. Sodelujoči so se posvetili aktualnim vprašanjem in izzivom na področju dediščinske znanosti v povezavi s problematiko podnebnih sprememb.

"Če hočemo celostno zaščititi kulturno dediščino, mora biti obravnava nujno interdisciplinarna," je dejala direktorica Pokrajinskega muzeja Maribor Mirjana Koren. Varuhi kulturne dediščine bodo sami težko našli potrebne rešitve, zato pozdravlja pripravljenost univerz za sodelovanje. "Potrebujemo znanstvenike, da nam dajo odgovore na ta vprašanja," je še dodala.

Akterji raziskovalnih dejavnosti iz vseh ved
Četrtkov dogodek je bil "prvi v nizu dogodkov na temo vzpostavitve dediščinske znanosti kot nacionalnih raziskav v Sloveniji. Univerze so se na pobudo rektorske konference združile, da povežejo vse akterje na področju raziskovalne dejavnosti iz vseh ved, ki lahko podprejo raziskave vpliva podnebnih sprememb na dediščino," je pojasnil Dean Korošak, prorektor mariborske univerze za znanstvenoraziskovalno dejavnost.

Sledili bodo dogodki še v drugih krajih po državi, na katerih bodo sodelujoči dorekli podrobnosti. "Celostno ohranjanje, razumevanje in trajnostno upravljanje kulturne dediščine je možno le z usklajenim sodelovanjem med javnimi institucijami in zasebnimi deležniki. Podnebne spremembe in z njimi povezana tveganja, pa tudi priložnosti, so izpostavili nujnost in širino raziskovalnega povezovanja na tem področju v Sloveniji," je povedal rektor univerze Zdravko Kačič.

Tudi interdisciplinarne raziskave
"Včasih pozabljamo, da je kulturna dediščina gonilo razvoja v družbi in je lahko tudi gonilo prilagajanj podnebnim spremembam," je poudaril Matija Strlič, profesor dediščinske znanosti na University College London in profesor analizne kemije na Univerzi v Ljubljani, ki je tudi predsednik programskega odbora slovenskega vozlišča Evropske raziskovalne infrastrukture za dediščinsko znanost.

Sorodna novica Znova odprta bolnica Franja

Po Strličevih besedah želijo z interdisciplinarnimi raziskavami doseči globlje razumevanje vpliva podnebnih sprememb, kot je višanje temperature in obilnejše padavine, tako na materialno kot nematerialno kulturno dediščino. "Želimo si tudi razumeti, kako bo dediščina pripravila našo družbo in kako lahko skozi dediščino bolje razumemo, kako se lahko družba pripravi na podnebne spremembe," je še dejal.

Bolnica Franja in jabolka na Kozjanskem
Cilj tega povezovanja slovenskih univerz in kulturnih ustanov je razvoj programa nacionalnih raziskav, ki bo povezal vse deležnike na tem področju. Strlič je med primeri že obstoječih dobrih praks navedel odziv na uničenje Bolnice Franja v ujmi, tako v smislu restavriranja kot zaščite tega spomenika pred nadaljnjimi neurji, ki so zaradi podnebnih sprememb neizogibna. Omenil je tudi prizadevanja za razvoj znanj o pridelavi tradicionalnih vrst jabolk na Kozjanskem, ki so odpornejše na podnebne spremembe.