Mumificirane krokodile so stari Egipčani verjetno ohranjali v obredu, s katerim so počastili božanstvo plodnosti in vode, imenovano Sobek. Krokodil je imel v staroegipčanski kulturi pomembno vlogo. Poleg tega, da so ga povezovali z omenjenim božanstvom, ki so ga pogosto upodabljali s krokodiljo glavo, je bil zanje tudi dragocen vir hrane. Maščobo krokodilov pa so uporabljali v zdravilne namene.

Mumije živali so redne spremljevalke pokojnih v egipčanskih grobnicah. Poleg krokodilov so pogoste tudi ptice, zlasti ibisi, mačke in pavijani. V preteklosti so že izkopali ostanke mumificiranih krokodilov, vendar pa so bili ti nedorasli ali pa pravkar izvaljeni. Pravkar odkriti mumificirani krokodili so znanstvenike razveselili tudi zato, ker so dobro ohranjeni.

Verjetno gre za dve vrsti krokodilov. Na podlagi oblike lobanje in okostja sklepajo, da so večinoma krokodili vrste crocodylus suchus, poleg njih pa so še crocodylus niloticus.

Arheološko najdišče Kubat al Hava (Qubbat al-Hawa) raziskuje ekipa pod vodstvom Alejandra Jimeneza Serrana, egiptologa z univerze Jaén v Španiji, podrobnejše raziskave pa so opravili arheologi Kraljevega belgijskega naravoslovnega inštituta. Leta 2018 so pod smetiščem iz bizantinske dobe odkrili sedem majhnih grobnic. V eni od njih so naleteli na mumificirane krokodile. V majhni grobnici je bilo pet okostij celih krokodilov in pet krokodiljih lobanj. Eden izmed njih je dolg več kot sedem metrov in je ohranjen skoraj v celoti. Pri nekaterih krokodilih so našli sledi lanenega platna, palmovih listov in vrvi, kar nakazuje, da so jih obvezali.

Izjemna najdba
"V Egiptu poznamo več kot 20 grobnic s krokodiljimi mumijami, vendar najdba desetih dobro ohranjenih krokodiljih mumij skupaj v nedotaknjeni grobnici, je izjemna," pravi Bea De Cupere arheozoologinja z belgijskega inštituta in soavtorica študije. "Pri večini mumij, ki so jih muzeji pridobili v 19. ali 20. stoletju, največkrat gre za pravkar izvaljene mladičke, ne poznamo izvora," je še dodala.

Brez smole
Ker so tako živalske kot človeške mumije pogosto ovite s platnenimi povoji, ki so pritrjeni s smolo, si znanstveniki pri preverjanju stanja pod povoji pomagajo s tehnologijami, kot sta računalniška tomografija ali rentgenski žarki. Vendar mumije krokodilov iz Kubat al Hava ne vsebujejo smole. Poleg tega so dele platna skoraj v celoti pojedle žuželke, kar je raziskovalcem omogočilo preučevanje mumij na mestu izkopavanja.

Sušili so jih v pesku
Krokodile so verjetno mumificirali tako, da so jih zakopali v vročo, peščeno zemljo, kjer so se pred pokopom naravno posušili. To se je po mnenju raziskovalcev zgodilo pred ptolemajskim obdobjem, ki je trajalo med letoma 332 in 30 pr. n. št. "Od ptolemajskega obdobja naprej so uporabljali ogromne količine smole," pojasni Bea De Cuper.

Strokovnjaki ocenjujejo, da so mumije stare približno 2500 let, vendar bo za gotovost potrebna radiokarbonska datacija, za katero upajo, da jo bo mogoče opraviti v bližnji prihodnosti. V načrtu je tudi analiza DNK, s katero bi preverili, ali gre res za dve vrsti krokodila.

Odkritje je bilo objavljeno v strokovni reviji Plos One.