Zob so našli blizu vasi Orozmani, ki leži v bližini kraja Dmanisi (približno 100 kilometrov severozahodno od Tbilisija), kjer so že leta 1991 našli človeško čeljust z zobmi, ki kaže anatomske sorodnosti s pokončnim človekom (homo erectus). Človeške lobanje so našli tudi v izkopavanjih, ki so potekala konec 90. let in na začetku tisočletja, najdbe pa so podobne starosti kot pred kratkim odkriti zob.

Fosilni ostanki v Dmanisiju veljajo za najstarejše tovrstne najdbe zunaj Afrike kot zibelke človeštva in so bile pomemben mejnik pri raziskovanju zgodnje evolucije človeka in selitvenih vzorcev. Zob so odkrili približno 20 kilometrov stran od znanega najdišča, kar razumejo kot dodaten dokaz, da je bil južni del Kavkaza najverjetneje eno prvih območij, kjer so se zgodnji človeški predniki naselili, potem ko so migrirali iz Afrike.

"Orozmani skupaj z Dmanisijem predstavlja središče ene od najstarejših razširjanj rodu homo po svetu zunaj Afrike," so sporočili z Narodnega raziskovalnega inštituta za arheologijo in prazgodovino v Gruziji.

Po besedah vodje izkopavanj Giorgija Bidzinašvilija je zob pripadal "bratrancu" Zezve in Mzie, kot imenujejo skoraj v celoti ohranjeni 1,8 milijona let stari lobanji, ki so ju našli v Dmanisiju.

Zob je prvi našel britanski študent arheologije Jack Peart, ki pravi, da so znaki za naselitev v Gruziji in odhod iz Afrike gromozanski. "To utrjuje Gruzijo kot pomemben prostor paleoantropološke in človeške zgodovine nasploh," pravi.

Dmanisi so začeli v 30. letih 20. stoletja izkopavati kot območje ohranjene srednjeveške vasi, šele v 80. letih pa so se začela sistematična izkopavanja kraja.

Kmalu se je izkazalo, da je zgodovina človeške prisotnosti tam mnogo starejša in da se je ohranilo kar nekaj živalskih kosti, ob katerih so pozneje našli tudi ostanke predhodnika sodobnega človeka. Poleg fosila čeljusti leta 1991 so osem let pozneje odkrili dve lobanji s sploščenim čelom in nizkim lobanjskim mostom, kar je značilno za pokončnega človeka. Raziskave so pokazale, da je morfologija najdenih fosilov zares blizu tistim, ki so jih našli v vhodni Afriki in jih datirajo v podoben čas.

Najstarejši fosilni ostanki reda homo na svetu so sicer stari približno 2,8 milijona let, gre pa za delno ohranjeno čeljust, ki so jo odkrili na območju današnje Etiopije, piše Reuters.