V zadnjih nekaj letih so arheološka izkopavanja razkrila številne dragocenosti neposredno nasproti ostankov velikega templja v Tenochtitlanu, ki je bil med letoma 1325 in 1521 azteška prestolnica. Vendar raziskovalcem manjka pomemben del sestavljanke azteškega cesarstva: grobnica tlatoanija, torej mestnega, političnega, verskega in vojaškega vodje, čigar poimenovanje pomeni govornika. In to najdbo si obetajo pri tokratnih izkopavanjih.

"Našli smo bisere iz zelenega kamna," pravi Tomas Cruz, ki sodeluje pri izkopavanjih v središču tega megalopolisa in pri tem pokaže na tla. "Izkopati moramo vse te kamnite posode z darovi. Potem pa moramo še globlje iskati za vladarskimi ostanki," doda vodja arheološke ekipe Leonardo Lopez Lujan. Leto 2011 je že prineslo veliko odkritje, saj so se namreč dokopali do strukture, imenovane Cuauhxicalca, pri čemer gre za okroglo ploščad s premerom 16 metrov in višine 2,5 metra, kjer naj bi upepelili azteške vladarje.

Darovanje v bojevnike oblečenih živali
Glede na zgodovinske zapise naj bi bili na tej lokaciji ali v njeni bližini pokopani bratje Axayacatl, Tizoc in Ahuitzotl, ki so vladali drug za drugim med letoma 1469 in 1502. Bili so predhodniki znamenitega Moctezume II., ki ga je v letu 1519 neprijetno presenetil Španec Hernan Cortes s svojim prihodom. Glavni tempelj je bil versko središče Tenochtitlana, ki je bil v tistem času s svojimi 200.000 prebivalci eno največjih mest na svetu. Pod templjem, ki so ga z leti razširili v več stopnjah, dokler ga Španci niso uničili, naj bi bil pokopan pepel vladarjev.

"Izkopavamo na mestu Cuauhxicalce," razloži arheologinja Alejandra Aguirre. Njen kolega Antonio Marin pa poudarja, da so tam našli več ostankov darovanih živali, oblečenih kot bojevniki, pa tudi posmrtni ostanki žrtvovanega otroka. Daritve so bile namenjene azteškemu bogu sonca in vojne Huitzilopochtliju. Žrtvovanje ljudi bogovom je bilo med Azteki in drugimi civilizacijami predkolumbovske Amerike. Na tem arheološkem najdišču so pred nekaj leti odkrili tudi velik monolit zemeljskega božanstva Huitzilopochtlija.

Velikih grobnic niso umeščali v templje
Ob smrti vsakokratnega tlatoanija so Azteki čez noč na prostem poskrbeli za sežig njegovih v sveženj zavitih ostankov. Naslednji dan so koščke kosti in pepela položili v posode, ki so stale pred velikim templjem takratne prestolnice, ki je v višino meril 45 metrov. Vendar pa je znano, da Azteki v svoje templje niso umeščali velikih grobnic. Tako ni pričakovati, da bi bila grobnica azteškega vladarja videti kot tiste, v katerih so pokopavali majske vladarje ali egipčanske faraone, je za portal Archyde dejal Leonardo Lopez Lujan. "Pričakujemo si, da bomo vse te ostanke in daritve našli na majhnem območju," je še dodal vodja tamkajšnje arheološke ekipe.

Španci so novo prestolnico podkraljevine Nove Španije (zgodovinske predhodnice današnje Mehike) zgradili na ruševinah Tenochtitlana, ki so jih vključili v svoje nastajajoče mesto. Čeprav je bil Tenochtitlan zgrajen na otoku sredi jezera na 2200 metrih nadmorske višine, so med daritvami našli ostanke jaguarjev, volkov, koral, morskih školjk in ribe. Nič od tega ni obstajalo v neposredni bližini, gre namreč za daritve, ki so prišle od daleč in pričajo o velikemu razmahu tega imperija.

Sodobno orožje in zavezništva z drugimi ljudstvi
V samo dveh letih so Španci pod Cortesovim poveljstvom razrušili mesto in s tem pravzaprav izbrisali azteško civilizacijo, kar jim je omogočila uporaba takrat sodobnega orožja, proti kateremu so bili Azteki nemočni. Ob tem pa so zavojevalci sklenili še zavezništva z drugimi avtohtonimi ljudstvi te regije in se tako dodatno okrepljeni bojevali proti Aztekom. Svoje pa so naredile tudi bolezni, ki so jih prišleki prinesli s sabo, kot so ošpice in črne koze, ki so ubile na sto tisoče staroselcev.

Za zdaj se torej ne ve, kje so posmrtni ostanki vladarja Moctezume II. in njegovih dveh naslednikov, umrlih med španskim zavojevanjem, vendar je gotovo, da jih ni na območju velikega templja. Odkritje vladarjeve grobnice na območju nekdanjega Tenochtitlana bi lahko podalo pomembne informacije o njem samem, njegovem dvoru v osrčju azteškega cesarstva in odnosih z drugimi kulturami v regiji. "To je tisto, kar iščemo zdaj," je za Archyde še dejal Lopez Lujan. "Prepričan sem, da je tam, vendar nemara oddaljena malo dlje, in ni nujno, da bomo mi tisti, ki jo bomo našli," je sklenil vodja arheološke ekipe.