Novega direktorja bo med drugim dobila slavna Galerija Uffizi, ki hrani eno najpomembnejših svetovnih likovnih zbirk. Po dveh uspešnih mandatih jo zapušča nemški umetnostni zgodovinar Eike Schmidt, ki pa ne bo potoval daleč – odslej bo vodil Narodni muzej Capodimonte v Neaplju, pomembno umetnostno zbirko, v kateri najdemo med drugim dela Caravaggia, Michelangela in Botticellija. Muzej razpolaga tudi z drugim največjim risarskim kabinetom v Italiji, takoj za firenškim Uffizijem.

Imenovanje Schmidta ni zares izjema, saj je prejšnji mesec sprejel italijansko državljanstvo. Njegovo imenovanje na čelo neapeljskega muzeja je ustavilo tudi govorice o tem, da naj bi se naslednje leto potegoval za mesto firenškega župana. Na čelu umetnostnega muzeja, ki domuje v palači Capodimonte v Neaplju, je zamenjal francoskega direktorja Sylvaina Bellengerja, ki je vodil muzej od leta 2015. Kot so sporočili iz italijanskega ministrstva za kulturo, je po njihovi oceni Schmidt direktor z mednarodnimi izkušnjami. Schmidt, ki je sicer s Firencami tudi v raziskovalnem pogledu tesno povezan in mu je mesto neke vrste drugi dom, je ob imenovanju na čelo neapeljskega muzeja za časopis Corriere della Sera dejal, da je resnično ganjen.

Schmidt bo galerijo Uffizi zapustil konec leta, na njegovo mesto pa prihaja Simone Verde. Ta je doslej vodil umetniško središče Pilotta v Parmi. Italijansko Narodno galerijo moderne in sodobne umetnosti bo vodila Renata Cristina Mazzantini, ki je trenutno kuratorica projekta Quirinale Contemporaneo. Trenutni predsednik MAGA muzeja moderne in sodobne umetnosti v severni Italiji Angelo Crespi pa bo direktor milanske Pinacotece di Brera, kjer bo nasledil britansko-kanadskega direktorja Jamesa Bradburna. Seznam novih direktorjev je italijansko ministrstvo za kulturo objavilo na svoji spletni strani. Vsak je imenovan za štiriletni mandat z enkratno možnostjo ponovitve, poroča portal Artnet News.

Leta 2015 je tedanji kulturni minister Dario Franceschini z reformami spodbujal prihod tujih strokovnjakov na vodilna mesta pomembnih kulturnih ustanov v Italiji. Sedem od 20 direktorjev, ki jih je imenoval tedanji minister, je bilo tujcev. Letos pa je trenutna administracija predstavila nova pravila, ki med drugim zahtevajo, da pridejo v poštev kandidati, ki obvladajo italijanski jezik. Marca je minister za kulturo Gennaro Sangiuliano želje vlade naznanil v oddaji Che Tempo che fa na italijanski televiziji Rai. "Nimam predsodkov do tujih menedžerjev na čelu naših kulturnih ustanov, nekatere sem spoznal in dobro so se odrezali. Čudno pa se mi zdi, da so na vrhu desetih najpomembnejših italijanskih kulturnih ustanov, kot so La Scala, gledališče San Carlo v Neaplju, torinska opera, galerija Uffizi, Narodni muzej v Rimu, Pompeji in Pinakoteka v Sieni, tujci." In še: "Nenavadno je, da država, kot je Italija, s pomembnimi umetniškimi univerzami, ki so v Rimu, Neaplju, Firencah in Milanu, ne zmore zagotoviti ustreznih menedžerjev. Tujci so v redu, a stvari bi se morali lotiti uravnoteženo," je dodal Sangiuliano.

Sorodna novica Ljubljano je obiskal Eike Schmidt iz Uffizija: "Ne moremo voditi muzejev za družbo, ki je ni več"

Avgusta je podsekretar na ministrstvu za kulturo Vittorio Sgarbi dejal: "Mi smo prišli, oni bodo odšli. Zakaj bi moral na čelo Uffizija postaviti tujega direktorja? Ste kdaj videli, da bi Louvre vodil tujec." Pozneje je sicer glede izjave zatrdil, da se je zgolj šalil.

Eike Schmidt je bil sicer ena redkih izjem, ki ga je Sangiuliano pohvalil kot izjemnega mendežerja. V Schmidtovem mandatu, v katerem je preuredil stalno zbirko in vrata odprl tudi sodobnemu ustvarjanju, se je povečal obisk. Leta 2021 je z 1,7 milijona obiskovalci prvič Galerija Uffizi postala najbolj obiskana kulturna lokacija v Italiji, lani pa je galerijo obiskalo nekaj več kot štiri milijone ljudi, kar je 300.000 ljudi manj kot v rekordnem predpandemičnem letu 2019.