Delo Philosophiae naturalis principia mathematica je prvič izšlo leta 1687, angleški fizik, matematik in astronom pa je v njem obdelal tri temeljne zakone gibanja, ki predstavljajo temelj klasične mehanike.

Ni treba posebej podarjati, kako cenjena je med zbiralci prva izdaja tako izjemnega znanstvenega dela, ki se ga ceni kot temelj sodobne matematike. Za primerjavo – decembra 2016 so knjigo iz iste serije na dražbi hiše Christie's v New Yorku prodali za 3,7 milijona ameriških dolarjev.

Daleč stran na vrhnji polici
Knjigo je odkrila Vannina Schirinsky-Schikhmatoff, vodja konservatorskega oddelka v korziški javni knjižnici Fesch, ki pravi, da je nanjo naletela, ko je preučevala indeks del ustanovitelja knjižnice Luciena Bonaparteja, enega od bratov francoskega vojaškega in političnega vodje, generala in cesarja Napoleona Bonaparteja.

Knjiga, ki je bila skrita na eni od vrhnjih polic, ima nekoliko poškodovano platnico, drugače pa naj bi bila po navedbah najditeljice dobro ohranjena.

Isaac Newton je po izidu prve izdaje knjige Principia svoj izvod dopolnil in popravil, sledili pa sta dve dodatni izdaji v letih 1713 in 1726. Knjižno delo se ceni kot eno najpomembnejših del v zgodovini znanosti. "Slavna knjiga Matematična načela naravoslovja je simbol dobe velikih premikov na področju fizike," je leta 1747 o delu zapisal francoski znanstvenik Alexis Clairaut.

Že v 17. stoletju proučevali hieroglife
Med pregledovanjem arhivov, s katerim so v korziški knjižnici Fesch začeli pred leti, so sicer leta 2018 že odkrili študijo o egipčanskih hieroglifih Thesaurum Hyeroglyphicorum, ki naj bi nastala po letu 1610.