Mednarodni trienale keramike UNICUM, razstava umetniške keramike, bo v Narodnem muzeju Slovenije na Metelkovi na ogled od sredine maja do konca septembra 2023.

Kot so v muzeju zapisali za STA, bo dela za razstavo izbrala žirija, ki jo sestavljajo mednarodno uveljavljeni kuratorji in umetniki, na podlagi javnega poziva umetnicam in umetnikom.

V muzeju bo na ogled mednarodna razstava keramike študentov umetniških šol in akademij po izboru vabljenih mentorjev. V stalno postavitev bosta posegli intervencija vizualne umetnice Tanje Lažetić (v zbirko keramike) in keramična dela Igorja Ravbarja. S projektom Italija pa se bo predstavil uveljavljeni italijanski umetnik na področju keramike Alberto Gianfreda.

Kot so še zapisali, želijo z mednarodnim razstavnim projektom trienale UNICUM opozoriti na bogato umetniško produkcijo na področju keramike po svetu in na Slovenskem, kjer ima izdelovanje keramike bogato tradicijo. Po zatonu industrije za uporabno keramiko je viden razcvet na področju umetniške keramike in studijske prakse izdelovanja maloserijske uporabne keramike. K temu so med drugim pripomogli študijska programa keramike na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje in na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani kot tudi trienale UNICUM in vrsta drugih razstav keramike.

Spomin sveta: popularizacija Unescovega programa za pisno kulturno dediščino
Od sredine oktobra do sredine novembra pa bo na ogled razstava Spomin sveta. V Sloveniji je bil nacionalni odbor Spomin sveta ustanovljen leta 2020 in deluje pod okriljem nacionalne komisije za Unesco. Njegov namen je popularizacija Unescovega programa za pisno kulturno dediščino Spomin sveta, ki zajema več vrst registrov: mednarodnega, regionalnega in nacionalnega.

Sorodna novica Od listin grofov Celjskih do Taboriščnega taroka: prvi vpisi na nacionalno listo Spomin sveta

Slovenski nacionalni register je bil vzpostavljen letos s prvimi desetimi vpisi na nacionalno listo Spomin sveta. To so serija listin grofov Celjskih, korespondenca Primoža Trubarja in drugih protestantskih piscev, Ptujski mestni statut, Stiški rokopis, Prešerniana, knjižnica frančiškanskega samostana iz Novega mesta, Biblija Jurija Dalmatina, Piranski kodeks De summa totius orbis, Herbarijska knjiga Janeza Krstnika Flysserja in taboriščni tarok umetnika Borisa Kobeta. Od sredina oktobra jih bo mogoče videti na razstavi. Gradivo, ki ga bo posodilo več ustanov, je izjemno občutljivo, zato bo razstava na ogled le mesec dni.

Arheologija skozi predmete, na katerih so zapisane najstarejše besede
Slovenija bo prihodnje leto častna gostja na frankfurtskem knjižnem sejmu. V sklopu priprav je Arheološki muzej v Frankfurtu pozval več slovenskih muzejev, da pripravijo razstavo, ki bo v času sejma in v mesecih po njem predstavila del arheologije slovenskega prostora ter tako dopolnila pester nabor dogodkov v Frankfurtu, ki bodo mednarodni javnosti predstavljali Slovenijo.

Sorodna novica Digitalizacija jame Divje babe, najdišča neandertalčeve piščali, najstarejšega glasbila na svetu

Pri pripravi razstave bodo sodelovali Pokrajinski muzej Celje, Pomurski muzej Murska Sobota, Pokrajinski muzej Ptuj Ormož ter Muzej in galerije mesta Ljubljane, Narodni muzej Slovenije pa je prevzel vodenje in koordinacijo projekta. Kot so zapisali, bo arheologija predstavljena skozi predmete, na katerih so zapisane najstarejše besede, kot so situle in čelade z venetskimi napisi, votivne ploščice, trgovske etikete, lončenina z vpraskanimi besedami, novci in epigrafski spomeniki, ki odsevajo specifiko lokalnega prebivalstva.

Ker pa so pred zapisanimi besedami obstajali zvoki in simboli, so se odločili, da vključijo tudi predmete, za katere vedo, da so proizvajali glasbo in zvoke, denimo piščal iz jame Divje babe, ropotuljico s kolišč Ljubljanskega barja ali rimskodobno piščal – tibio. Vključeni bodo tudi predmeti, ki so na sebi nosili simbole, včasih pa so bili celo sami simbolni, kot denimo v primeru astroloških znamenj na zlatih našitkih z Bleda.

Prek predmetov bodo obiskovalci vstopali do predstavitev pomembnih slovenskih najdišč ter v pripoved o preteklosti prostora Slovenije, kot jo izrisuje arheologija. Pri vizualni podobi razstave bodo imeli v mislih tiste, ki v Sloveniji še niso bili. S panoramskimi fotografijami in video posnetki jim bodo predstavili raznolikost pokrajine, ki je botrovala pestrosti zgodovinskih dogajanj in arheoloških odkritij. Ob razstavi napovedujejo še sklop strokovnih predavanj z vodstvi, ki jih bodo pripravili kustosi iz slovenskih muzejev.