Podelitev listin za vpis na nacionalno listo je bila danes v Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK-u).

Unescov program Spomin sveta je namenjen popularizaciji in varovanju pisne kulturne dediščine v arhivih, knjižnicah in muzejih. V Sloveniji je bil Nacionalni odbor Spomin sveta ustanovljen leta 2020. Njegov namen je popularizacija Unescovega programa za pisno kulturno dediščino Spomin sveta, ki zajema več vrst registrov: mednarodnega, regionalnega in nacionalnega.

Odbor je pozval kulturne ustanove, ki hranijo pisno dediščino, da kandidirajo svoje najboljše in nacionalno najbolj prepoznavne enote dokumentarne dediščine za nacionalno listo Spomin sveta. Do konca leta 2021 je prispelo skupaj 80 predlogov.

Več serij razglašenih enot, ki jih bo odbor razglasil vsako tretje leto
V Sloveniji so nacionalno prilagojen Unescov program Spomin sveta, z namenom oblikovanja nacionalnega registra, poimenovali Nacionalna lista. Ta bo sestavljena iz več serij razglašenih enot, ki jih bo odbor razglasil vsako tretje leto. Prva serija izbranih predlogov pisne dediščine zajema deset enot, ki imajo svojo prepoznavno nacionalno pomembnost. Izbrane enote in ustanove, ki jih hranijo, pa so javno razglasili danes v Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK).

Serija listin grofov Celjskih v Arhivu RS obsega 738 originalnih listin iz obdobja 1262–1456 in predstavlja največjo sklenjeno skupino celjskih listin. Korespondenco Primoža Trubarja in drugih protestantskih piscev iz druge polovice 16. stoletja prav tako hranijo v Arhivu RS. Predstavlja pomemben vir za zgodovino slovenskega jezika, njegovega nastanka in prvih tiskanih knjig v tem jeziku.

Ptujski mestni statut iz leta 1513 hranijo v Zgodovinskem arhivu na Ptuju. Za Ptuj sta sicer ohranjena dva srednjeveška mestna statuta, a ker statut iz leta 1376 hranijo v knjižnici vojvode Avgusta v nemškem mestu Wolfenbüttel, je statut iz 1513 še toliko bolj poseben, so zapisali v nacionalnem odboru. Stiški rokopis (okoli leta 1428), ki ga hranijo v NUK-u, je eden najpomembnejših slovenskih srednjeveških tekstov. Nastal je v cistercijanskem samostanu in obsega 247 papirnih folijev v latinščini in slovenščini.

Prešerniano – listine in rokopise, povezane z največjim slovenskim pesnikom Francetom Prešernom, hranita NUK in Narodni muzej Slovenije. V zadnjem hranijo 22 dokumentov, zbirka v NUK-u pa predstavlja eno najvidnejših slovenskih literarnih zapuščin in pomemben del nacionalne pisne kulturne dediščine. Knjižnica frančiškanskega samostana v Novem mestu (1469–1800) sodi med najstarejše knjižnice na Slovenskem, ki je še vedno na primarni lokaciji. V njej je 39 inkunabul in več srednjeveških rokopisnih kodeksov. Celoten fond obsega približno 20.000 enot, od približno 7000 enot gradiva z letnico izida pred 1800.

Biblija Jurija Dalmatina (1584), ki jo hrani Javni gospodarski zavod protokolarne storitve RS, grad Brdo, je verjetno edini izvod Dalmatinove Biblije, ki ga od izida hranijo na prvotni lokaciji. Danes je sicer ohranjenih 78 izvirnih izvodov.

Piranski kodeks De summa totius orbis (1524–1526) je delo kartografa Pietra Coppa in je najdragocenejši kartografski dokument, hranjen na ozemlju RS. Hrani ga Pomorski muzej Sergej Mašera v Piranu.

Herbarijska knjiga Janeza Krstnika Flysserja iz leta 1696 je najstarejši herbarij na Slovenskem. Ima nacionalni pomen za rastlinsko dediščino na Slovenskem in je danes shranjen v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Taboriščni tarok je maja 1945 ustvaril arhitekt in slikar Boris Kobe v koncentracijskem taborišču Allach. Pri igralnih kartah je njihovo tradicionalno ikonografijo nadomestil s prizori bivanja in trpljenja v taborišču. Karte hranijo v Muzeju novejše zgodovine Slovenije.

Kot še piše v sporočilu za javnost nacionalnega odbora Spomin sveta, program omogoča poleg pisnih dokumentov uvrščanje tudi nebesedilnih del in avdiovizualnih izdelkov, posebej pa je v programu poudarjen trenutek dokumentacijske vrednosti izdelka, ki priča o razvoju, zgodovinskih dogodkih ter obdobjih s poudarkom na nacionalni pomembnosti.