Po besedah generalnega sekretarja egiptovskega vrhovnega sveta za starine Mostafe Vazirija je najdba v Luksorju "najstarejše in najpomembnejše mesto, ki so ga našli na zahodnem bregu Luksorja", poroča CNN.
Kot je sporočil Vaziri, so našli celotno naselbino, znotraj te pa prvič dva t. i. golobja stolpa. V teh so bila gnezda golobov pismonoš, ki so nosili sporočila po različnih koncih Rimskega imperija. Način komuniciranja z golobi so verjetno prvi uvedli stari Perzijci, uporabljali pa so jih tudi stari Grki in Rimljani.
Izkopavanja v Luksorju so se začela septembra lani, v tem času pa so odkrili tudi vrsto predmetov: od orodja do posod in zlatnikov.
Mesto Luksor, ki leži na območju starega egipčanskega mesta Waset oz. Teb, velja za "največji svetovni muzej na prostem", saj so ruševine tempeljskih kompleksov v Karnaku in Luksorju v sodobnem mestu. Na zahodnem breku reke Nil ležijo številni ostanki templjev in grobnic. Tam sta ležali slavni dolini kraljev in kraljic, zaradi dragocene in bogate dediščine pa je bilo območje leta 1979 vpisano na Unescov seznam svetovne kulture dediščine.
Vaziri je nedavno odkritje označil za redko najdbo v že tako izjemni sezoni. Luksor, ki je sam po sebi bogat z arheološkim bogastvom, je letos strokovnjake razveselil s številnimi grobnicami, ki so jih odkrili na začetku meseca.
Mumija, kakršne še niso našli
V izkopavanjih, ki jih je blizu Kaira, točneje na območju Sakare, vodi znameniti Zahi Havas, pa so v grobnici odkrili ostanke 4300 let stare mumije. Pripadala je moškemu z imenom Hekašepes, ki je umrl v času pete in šeste dinastije (ta je vladala med letoma 2500 in 2100 pr. n. štetjem).
"Notri sem pomolil glavo, da bi videl, kaj je v sarkofagu: čudovita mumija moškega, v celoti prekrita z zlatimi plastmi," je dejal Havas. Mumijo so našli na dnu 15-metrskega jaška v bližini stopničaste piramide v nekropoli Sakara. Sakara, mojstrovina egipčanske arhitekture, leži na območju Memfisa, prve prestolnice Egipta, in je prav tako vpisana na Unescov seznam.
Arheologi so našli še več drugih pomembnih najdb, med drugim grobnico, ki je pripadala Meriju, varuhu skrivnosti v kraljevi palači, in Khnum-djed-efu, duhovniku piramidnega kompleksa Unas. Zraven so ležali številni kipci božanstev, amuleti in predmeti iz vsakdanjega življenja.
"To je pomembno odkritje, saj povezuje kralje z ljudmi, ki so jih obdajali," besede arheologa Alija Abuja Deshisha navaja BBC.
Dragocene najdbe za težko pričakovani muzej
Nedaven niz odkritij v Egiptu prinaša dobrodošle nove artefakte za težko pričakovani Veliki egipčanski muzej, ki ga bodo še letos odprli v Kairu. Z muzejem, ki bo na ogled ponudil nekaj najdragocenejših artefaktov iz starega Egipta, upajo, da se bo po pandemiji covida-19 znova zagnal turizem v državi.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje