Muzej je posvečen dokumentiranju korakov boja etničnih Albancev za neodvisnost od druge svetovne vojne dalje. Njegovo odprtje je bilo del praznovanj ob 21. obletnici osvoboditve Kosova, ko je tam posredoval Nato. Za to potezo so se odločili po večtedenskih neuspelih poskusih mednarodne skupnosti, da bi Slobodana Miloševića s pogajanji prepričali o prenehanju nasilja srbskih sil nad kosovskimi Albanci.

Sorodna novica 20 let od napadov na ZRJ: "Humanitarna intervencija v luči geopolitične projekcije moči"

Še zmeraj 1641 pogrešanih
Bombardiranje Beograda, ki se je začelo 24. marca, je trajalo 78 dni in se je končalo 10. junija, ko je Milošević le privolil v pogoje mednarodne skupnosti. Vojaški odposlanci Beograda so dan prej v makedonskem Kumanovu podpisali vojaško-tehnični sporazum o umiku vojske ZRJ-ja s Kosova in prihodu mednarodnih mirovnih sil (Kfor). Varnostni svet Združenih narodov je 10. junija sprejel resolucijo 1244, na podlagi katere je misija ZN-a (Unmik) prevzela nadzor nad pokrajino, na Kosovo pa so napotili tudi sile Kforja.

Vojna je zahtevala več kot 10.000 smrtnih žrtev, 1641 ljudi je še zmeraj pogrešanih. Kosovo je leta 2008 razglasilo neodvisnost, priznalo ga je več kot 110 držav, vključno s Slovenijo, ZDA in glavnimi zahodnimi silami. Kosova pa niso priznale Srbija in njeni zaveznici, Rusija in Kitajska.

Zapor, ki so si ga morali politični nasprotniki zgraditi sami
Stavbo nekdanjega zapora, v katerem je danes muzej, so zgradili politični nasprotniki v času komunističnega režima v Jugoslaviji leta 1945. Stalna razstava dokumentira čas od postavitve zapora prek razpada Jugoslavije do dokončne odcepitve Kosova od Srbije v letu 1999, piše Associated Press (AP).

Ministrica za kulturo Vlora Dumoshi je ob odprtju muzeja povedala še, da so med delovanjem zapora pokriti most uporabljali za privedbo pripornikov z bližnje policijske postaje, kjer so bili nekateri izmed njih podvrženi mučenju, do zaporniških celic.

"Dobrodošli"
Nekdanji zapornik Meriman Braha je po poročanju AP-ja povedal, da v celicah niso imeli postelj, temveč zgolj lesene plošče na štirih nogah. Samice so namesto okna imele kovinsko ploščo s 36 luknjami. Zapis na zaporniškem zidu pa je ironično sporočal: "Dobrodošli."
Muzej obiskovalce seznanja z različnimi stopnjami po drugi svetovni vojni, vključno s prizadevanji za odpor v 60. letih preteklega stoletja, demonstracije v letih 1968 in 1981, ko so si prizadevali, da bi se pokrajina preobrazila v republiko.

Na Kosovu, ki ima 1,8 milijona prebivalcev, so tudi po letu 1999 prisotna nenehna politična trenja, ki pogosto ovirajo njegov gospodarski razvoj in vzpostavitev pravne države. Posledica tega so tudi šibke demokratične institucije ter nezmožnost osredotočenja na boj proti visoki stopnji revščine in brezposelnosti.