Pogled iz zraka. Foto: Wikipedia
Pogled iz zraka. Foto: Wikipedia

Gromozanska stavba v obliki črke U, ki stoji na robu območja v Nürnbergu, imenovanega Zeppelinovo polje, je bila zgrajena v ideji simboliziranja moči nacističnega režima. Človek naj bi tako se ob vstopu vanjo počutil neznatnega in bil prestrašen ob brezdušni arhitekturi, ki ima premoč nad njim. Hitlerjeva vizija je bila, da ga bo na tamkajšnjih shodih nacistov častilo kar 50.000 ljudi, kar je dvakrat toliko, kot jih je lahko sprejel Kolosej v Rimu.

Pogled na dvorišče. Foto: AP
Pogled na dvorišče. Foto: AP

Simbol neuspeha nacistične megalomanije
Vendar se te fantazije niso uresničile, saj je tako kot pri mnogih drugih načrtovanih obsežnih gradbenih projektih, nacistični stranki NSDAP primanjkovalo denarja in delovne sile za uresničitev teh vizij. Druga svetovna vojna je pogoltnila praktično vsa sredstva. Načrtovana ogromna kongresna dvorana je končala kot veliko dvorišče, uokvirjeno z opečnimi zidovi, visokimi skoraj 40 metrov, zaradi česar nekoliko spominja prav na antične bojne arene. In tako gre za enega od še obstoječih simbolov neuspeha nacistične megalomanije, piše Deutsche Welle (DW).

Operne in baletne predstave na obsežnem dvorišču
Glede na odločitev, ki jo je mestni svet sprejel 15. decembra, se bosta zdaj Opera in balet nürnberškega državnega gledališča preselila na to velikansko dvorišče, nad katerim bodo zgradili začasno streho. To bo torej prizorišče za predstave, razne delavnice, vadbene dvorane in pisarne pa bodo v stavbi, ki obdaja dvorišče. Kot so sporočili, bodo potrebovali sedem do deset let za obnovo siceršnje nürnberške operne hiše, zato se vlaganje v nadomestno domovanje zdi smiselno. Vodja oddelka za kulturo v tem nemškem mestu pa je že napovedal, da bi stavbo lahko trajno uporabljali kot kulturni center.

Bi kulturne vsebine razvodenile funkcijo spominskega mesta?
Po pričakovanjih pa ima projekt tudi precej kritikov. Florian Dierl, direktor muzeja Dokumentacijski center Nacistična zbirališča, je za nemško tiskovno agencijo DPA dejal: "... ali želite takšno zgradbo preobleči v mikavni kulturni center?" Poudaril je še, da kulturi ne sme biti dovoljeno, da bi razvodenila funkcijo spominskega mesta. Dokumentacijski center sicer od leta 2001 deluje v desnem krilu te stavbe.

Več zgodovinarjev iz različnih združenj se je oglasilo z odprtim pismom, v katerem so zapisali, da je kongresna dvorana ena najpomembnejših arhitekturnih zapuščin nacionalsocializma v Nemčiji in ne posest, ki bi jo lahko uporabljali po želji. Zgodovinar Hans-Christian Täubrich meni, da operne predstave ne sodijo na to lokacijo: "To bi preprosto odvrnilo pozornost od glavnega poudarka, ki je ta pošast. Ta pošast je tudi sinonim za vse pošastne stvari, ki so se zgodile v imenu Nemčije v času nacističnega režima," je dejal Täubrich za nemško javno radiotelevizijo Bayerischer Rundfunk.

Posnetek, ki je nastal 7. septembra 1933 na prvem kongresu stranke NSDAP po vzponu na oblast. Kongresa, ki ga je v nürnberški kongresni dvorani odprl kancler Adolf Hitler, se je udeležilo 15.000 ljudi. Foto: AP
Posnetek, ki je nastal 7. septembra 1933 na prvem kongresu stranke NSDAP po vzponu na oblast. Kongresa, ki ga je v nürnberški kongresni dvorani odprl kancler Adolf Hitler, se je udeležilo 15.000 ljudi. Foto: AP

"Do danes še zmeraj ne vemo ..."
V Nürnbergu sicer že leta obstajajo spori o uporabi te stavbe. V zgodnjem povojnem obdobju so tam prirejali razstave in različna srečanja. V 60. letih prejšnjega stoletja so se pojavile ideje o preureditvi v športni stadion. Leta 1987 pa je mestni svet zavrnil idejo investitorja, da bi stavbo preuredili v rekreacijski in nakupovalni center.

Vhod v prostore Nürnberških simfonikov. Foto: Wikipedia
Vhod v prostore Nürnberških simfonikov. Foto: Wikipedia

Sicer že od leta 1963 v južnem krilu stavbe domuje Nürnberški simfonični orkester, ki v poletnih koncertira na prostem v delu notranjega dvorišča. Umetniški vodja orkestra Lucius A. Hemmer je za spletni portal Nordbayern dejal, da se mu zdi ideja o selitvi operne družbe v sosesko "očarljiva". Dodal je, da ga veseli, da je pogovor končno stekel in se po letih razprav končno tudi sprejemajo odločitve. Dolgo je upal, da bo prišlo do odločitve o tem, kako naj bo stavba uporabljena: "Do danes še zmeraj ne vemo: ali je to zdaj spominsko mesto ali bi morali izgraditi stavbo? Je to ruševina, spomenik, muzej ali prizorišče, ki ga obiskujem?"