Najdba ni zares presenečenje – v zadnjem obdobju namreč potekajo izkopavanja na območju, kjer bi se morda vil stari tok Donave ali pa eden od njenih kanalov, poleg tega je bilo v rimskem času tukaj pristanišče Klasis Flavia, zato so računali s tem, da bi lahko naleteli še na kakšno tovrstno odkritje.

Lesene ostanke ladje so našli med kopanjem ob rudniku premoga Drmno, o čemer so obvestili ekipo bližnjega arheološkega parka Viminacium, ki je prihitela na prizorišče in ustrezno zaščitila ogrodje ladje. Kot domnevajo, je bila ta verjetno del rečnega ladjevja cvetočega Viminaciuma, središča rimske province Moesia Superior. V razvitem mestu, ki se je ponašalo z amfiteatrom, hipodromom, forumom, palačo, templji, akvaduktom in termami, je živelo kakšnih 45.000 ljudi.

Sorodna novica Arheološki park, kjer na tisoče kosti pripoveduje napeto zgodovino

Po besedah direktorja Arheološkega inštituta Srbske akademije znanosti in umetnosti Momirja Koraća na podlagi starejših najdb sklepajo, a bi lahko najdena ladja izhajala iz 3. ali 4. stoletja, ko je imel Viminacium ob pritoku Donave urejeno pristanišče. "Lahko domnevamo, da je ladja rimska, ne moremo pa še točneje določiti starosti," je arheolog dejal za Reuters. Po njegovih besedah so ohranjeno leseno ogrodje najprej poškropili z vodo in jih prekrili s ponjavo, da bi preprečili propad zaradi poletne vročine.

V zadnjih treh letih so na tem območju našli dve ladji in tri čolne, za katere verjamejo, da so bodisi potonili bodisi so bil opuščeni na rečnem bregu.

V prihodnosti želijo tako nedavno odkritje kot številne druge predmete, ki so jih našli na z najdbami bogatem arheološkem najdišči Viminaciuma, predstaviti javnosti. Vendar pa bo predvsem pri takšnih večjih konstrukcijah to precejšen izziv. Kot je dejal član arheološke ekipe Mladen Jovičić z Arheološkega inštituta Beograd, bo transport 13 metrov dolge lupine ladje težaven. "Prijatelji inženirji bodo pripravili posebno strukturo, ki jo bo dvignil žerjav, temu pa bo sledil celoten konservatorski proces," pravi.

Ostanke Viminaciuma je sčasoma prekrilo rečno blato, vendar pa tam nikoli ni zrastlo modernejše mesto in tako od leta 1882 lahko razmeroma nemoteno potekajo sistematična izkopavanja. Arheologi ocenjujejo, da so doslej izkopali pet odstotkov območja, ki se razteza po na velikosti 450 hektarjev in leto za letom razkriva nove zaklade.

Doslej so med drugim odkrili nagrobnike, mozaike, freske, ostanke ulic, trgov, skulpture iz žada, zlate ploščice, pa tudi okostja treh mamutov. Najbolje ohranjeno med njimi so poimenovali Vika – ker je obtičala v mulju, je v primerjavi s preostalimi mamuti ostala zaščitena pred plenilci. Zaradi izredno dobre ohranjenosti pa spada med najpomembnejše tovrstne najdbe na svetu.