Na najdbo so naleteli med izkopavanji, ki so potekala pod vodstvom Tolminskega muzeja na Doru, travniku v starem delu Tolmina ob Tolminki.

Najdba jih ni zares presenetila, saj je bilo že iz pisnih virov znano, da je v Tolminu poleg tako imenovanega zgornjega gradu, gradu na Kozlovem robu, na Doru stal tudi spodnji grad, dvor oglejskega patriarha oziroma poletna rezidenca, zgradili pa naj jo ob koncu 13. stoletja.

Zadnji je o tem pisal zgodovinar Simon Rutar konec 19. stoletja, arheologom pa omemba ni dala miru. Da ne bi ostalo zgolj pri pisnih zgodovinskih virih, so že pred leti začeli arheološke raziskave.

Branko Mušič je tako pred nekaj leti z ekipo na tem območju opravil geofizikalno raziskavo. S pomočjo tehnologije so izmerili dogajanje pod površino in prišli do spoznanj, da so na tem prostoru zagotovo stavbe z močnimi zidovi. Zaradi dobre geofizikalne osnove so se odločili za izvedbo treh poskusnih sond na tem območju.

Med izkopavanji, ki so v teh dneh potekala pod vodstvom Tolminskega muzeja, so arheologi izkopali tri testne jame, ki so obstoj dvorca oglejskega patriarha na Doru dokončno potrdile. Najdenih je bilo sicer samo nekaj drobnih predmetov, so pa v dveh od treh jam naleteli na večje arhitekturne ostanke, kar kaže na to, da je patriarhov dvorec ob koncu 13. oziroma začetku 14. stoletja zagotovo stal na tem prostoru .

Travnik je zdaj v zasebni lasti občanke, ki je Tolminskemu muzeju tudi dovolila poskusna izkopavanja, za kar se ji v muzeju zahvaljujejo. Z najdbami so torej dokazali velik arheološki potencial, ki se skriva v zemlji na tem območju, od vseh nadaljnjih dogovorov in interesov pa bo odvisno, kaj se bo z njimi zgodilo.