V letu, ko zaznamujemo 150 let rojstva arhitekta Jožeta Plečnika, ljubljanska občina Plečnikovi perišči prenavlja, načrtuje pa tudi prenovo Petelinje brvi, ki povezuje Eipprovo in Gradaško ulico v Trnovem. Perišča že dobivajo novo podobo, brv pa bodo začeli obnavljati avgusta, so sporočili z ljubljanske občine.

V sklopu projekta, ki bo po navedbah občine predvidoma trajal do sredine avgusta, bodo obnovili obe perišči, tisto na strani Eipprove ulice in tisto na strani Gradaške ulice. Obnovili bodo tudi izliv ob nekdanjih zapornicah, brežini s potmi in stopnišče pri Trnovskem mostu. Uredili bodo dostop do perišča, omejenega s kamnito steno in terasami, kjer so perice nekoč prale perilo številnim Ljubljančanom. Namen je, da nekdanja perišča uredijo kot nov javni prostor, kjer bo mogoče najti prostor za posedanje, sproščanje in druženje v bližini Plečnikove hiše ter leta 2016 prenovljene Eipprove ulice, pravijo na občini.

Obnova perišča poteka v skladu z določili Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in pod vodstvom Direkcije RS za vode, izvaja pa jo Hidrotehnik, d. o. o., skupaj s podizvajalcem Žurbi Eko, d. o. o. Avgusta je predviden začetek obnove Petelinje brvi, obnova pa naj bi trajala tri mesece.

Plečnik je porečje Gradaščice urejal, nekoliko preden se je lotil Ljubljanice. Ljubljančani so v svoji zgodovini večkrat poskušali regulirati Ljubljanico in okolico, na začetku 30. let 20. stoletja so pomembno naročilo ureditve Gradaščice in Ljubljanice zaupali Jožetu Plečniku. Ugledni arhitekt je imel pri tem skoraj proste roke. S svojim delom si je pridobil popolno zaupanje direktorja Mestnega gradbenega urada, inž. Matka Prelovška, in konservatorja Franceta Steleta.

Najprej je prišla na vrsto Gradaščica, kjer je simetrično zasnoval brežini z drevoredi, obe strani povezal z dveh mostov in perišč ter izpeljal Eipprovo ulico. Reka je imela pred regulacijo precejšen gospodarski pomen. Ob njej so delovale žage, pristanišča za čolne in perišča. Plečnik se je lotil tudi Eipprove ulice, katere levi rob cestišča je oblikoval tako, da posnema nekdanji tok reke. Gradaščico si je arhitekt zamislil kot prečno vodno os, ob kateri se vrstijo zelene parkovne poteze. Sedemnajst metrov široki Trnovski most si je zamislil kot trg nad vodo, ki ga krasijo breze, zasajene v koritih na mostu. Vogale mostu je poudaril s štirimi kamnitimi piramidami, ki podčrtujejo pomen prostora in usmerjajo pozornost na koničasto obliko cerkvenih zvonikov.