Na ostaline, za katere doslej na občini Ajdovščina niso vedeli, so naleteli med gradnjo ekološkega otoka. "Območje najdišča doslej ni bilo arheološko zaščiteno, gre za nepričakovano odkritje. Dela smo že ustavili, sledijo namreč predhodne arheološke raziskave, ki bodo pokazale, kaj se dejansko skriva v zemlji," pravi strokovni sodelavec za investicije na ajdovski občini Peter Kete.

Na občini so že pridobili izvajalca arheoloških raziskav, trenutno pa čaka na kulturnovarstveno soglasje za izvedbo te raziskave, ki ga mora izdati ministrstvo za kulturo. "Takoj ko bo kulturnovarstveno soglasje pridobljeno, bodo opravljene potrebne arheološke raziskave, pozneje pa bomo nadaljevali dela skladno z zahtevami in navodili."

Za zdaj je prezgodaj, da bi lahko vedeli, kaj bo v prihodnje. Za gradnjo ekološkega otoka imajo sicer vsa potrebna dovoljenja in soglasja, vendar bodo šele končane arheološke raziskave pokazale, ali bo treba najdišče ohraniti in iskati drugo lokacijo za ekološki otok.
Šlo naj bi torej za odsek rimske ceste, ki je potekala po skoraj identični trasi, kot poteka današnja cesta od Ajdovščine skozi Col in Podkraj do prelaza Hrušica. Cesta od Akvileje čez Hrušico do Emone, antične predhodnice Ljubljane, je bila zgrajena v obdobju vladanja cesarja Avgusta (27 pr. n. št.–14 n. št.) in je veljala za zelo pomembno gospodarsko in strateško prometno povezavo v notranjost predalpskega prostora. V Ljubljani je denimo del te ceste prezentiran v Mestnem muzeju Ljubljana.

Sorodna novica Po sledeh nekdanje rimske ceste

Utrdbe ob njej so v Ajdovščini – civilna naselbina Fluvio Frigido, pozneje pa je bila zgrajena še vojaška utrdba Kastra in Ad Pirum na Hrušici. Sledijo jim utrdbe na Lanišču in Vrhniki. Po nekaterih domnevah naj bi prav na območju Vipavske doline ta cesta imela svojo obvoznico prek Šturij (danes del Ajdovščine), Zemona, Vrhpolja do Vipave ter naprej proti Razdrtemu in Planini.