Muzej je največja arheološka zbirka na svetu, posvečena dediščini ene same civilizacije. Foto: EPA
Muzej je največja arheološka zbirka na svetu, posvečena dediščini ene same civilizacije. Foto: EPA
Sorodna novica Odprtje težko pričakovanega Velikega egipčanskega muzeja znova prestavljeno

Veliki egipčanski muzej (Grand Egyptian Museum), monumentalni projekt v neposredni bližini piramid v Gizi, je do zdaj stal že več kot milijardo dolarjev. Datuma uradnega odprtja še niso določili, je potrdil Al-Tayeb Abbas, pomočnik ministra za antikvitete. Do tega dne pa bo odprt "poskusno", za do štiri tisoč obiskovalcev. Odprtje muzeja, ki so ga gradili več kot desetletje, je bilo prestavljeno že večkrat, nazadnje zaradi pandemije covida-19.

Veliki egipčanski muzej je po novem največji arheološki muzej na svetu, razstavlja pa več kot sto tisoč artefaktov iz Starega Egipta. Po Abbasovih besedah bo poskusno odprtje pripomoglo k razreševanju težav, do katerih pride pri vodenju tako velike ustanove – identificirali bodo na primer lahko, v katerih delih muzeja se naredi prevelika gneča, in našli način, da jo omilijo.

Razstavni sklopi, razdeljeni na 12 dvoran, so posvečeni različnim vidikom Starega Egipta, od družbene ureditve in religije do znanosti in vsakodnevnega življenja. Dvorane so razporedili po posameznih dinastijah in v zgodovinskem zaporedju; v vsaki je na ogled vsaj 15 tisoč artefaktov.

Razstavni prostori merijo 480 tisoč kvadratnih metrov, kar je več kot na primer površina Vatikana.

Orjaški muzej, ki ga je irski arhitekturni biro Heneghan Peng zasnoval že leta 1992, stoji v neposredni bližini slavnih piramid v Gizi in je dom za več kot sto tisoč artefaktov, ki datirajo od prazgodovine pa do grško-rimske antike. Foto: EPA
Orjaški muzej, ki ga je irski arhitekturni biro Heneghan Peng zasnoval že leta 1992, stoji v neposredni bližini slavnih piramid v Gizi in je dom za več kot sto tisoč artefaktov, ki datirajo od prazgodovine pa do grško-rimske antike. Foto: EPA
Sorodna novica Faraonova ladja na 48-urni "plovbi" v novi muzej

V osrednjih dvoranah bodo tako podrobneje predstavljeni tretje vmesno obdobje (ok. 1070– 664 pr. n. š.), pozno obdobje (ok. 664–332 pr. n. š.), grško-rimsko obdobje (332 pr. n. š.–395 n. š.), novo kraljestvo (1550–1070 pr. n. š.), srednje egipčansko kraljestvo (2030–1650 pr. n. š.) in staro kraljestvo (2649–2130 pr. n. š). V eni od dvoran so zbrani kipi "kraljevske smetane": člani kraljevske družine in visokih uradnikov iz vrst vojaščine, duhovništva in uprave.

Deli muzeja so za omejene, vodene oglede odprti že od konca leta 2022, na ta način muzejsko vodstvo preverja vtise obiskovalcev in svojo lastno pripravljenost v operativnem smislu. V okviru tega programa je muzej denimo že večkrat obiskala kanadska turistka Aude Porcedde, ki je za tiskovno agencijo AP komentirala, da je nad muzejem "osupla", češ da vsebuje pomembno znanje za vse človeštvo. Jorge Licano iz Kostarike je dodal: "Ogromno zgodovine je, ki je ne poznamo, še posebej mi, ki prihajamo z drugega konca sveta. Krasno se je bilo učiti od lokalcev."

Tutankamona še ne morete videti
Za javnost je odprto osrednje stopnišče, ki se vzpenja čez šest nadstropij in z vrha ponuja najlepši razgled na piramide, ter prostori, ki razstavljajo sarkofage in spomenike. Nekateri deli muzeja pa so še vedno nedostopni za javnost, med drugim tudi Tutankamonova zakladnica in njegov sarkofag.

Tutankamonova zbirka bo sicer osrednja muzejska atrakcija. V muzej so prenesli vseh 5400 predmetov iz grobnice mladega vladarja: obiskovalci bodo lahko tako prvič v zgodovini videli vse Tutankamonove artefakte na istem mestu. Dva tisoč od teh predmetov doslej sploh še ni bilo javno razstavljenih.

Del kompleksa bodo tudi trgovine, restavracije, konferenčni center in kinodvorana. Pričakujejo okoli pet milijonov obiskovalcev letno. Foto: EPA
Del kompleksa bodo tudi trgovine, restavracije, konferenčni center in kinodvorana. Pričakujejo okoli pet milijonov obiskovalcev letno. Foto: EPA

Egiptovsko "darilo svetu"
V vseh dvoranah so v postavitev vključili tudi multimedijske prestavitve in razlage življenja Starih Egipčanov, tudi faraonov. V eni od soban bodo s pomočjo virtualne resničnosti ponazorili pogrebne prakse in to, kako so se skozi različna obdobja Starega Egipta spreminjale. "Muzej ni samo prostor, kjer razstavljamo antikvitete, hočemo pritegniti tudi otroke, ki bi se radi naučili kaj o staroegipčanski zgodovini. Muzej je darilo celemu svetu," je komentiral Eissa Zidan, direktor oddelka za preliminarno restavriranje in transferje.

Poskusno so odprli Veliki egipčanski muzej